152 KB60 KB198220252016Rihter, LiljanaRosič, Jasminaštevilka:4letnik:55str. 167-180ISSN:0352-7956COBISSID:4748645URN:URN:NBN:SI:doc-4AL9NOYQslFakulteta za socialno deloSocialno deloinvoluntary usersnasilje v družinineprostovoljni uporabnikiperpetratorspovzročitelji nasiljapreventionpreventivaraziskaveresearchsafetysecuritysocialne službetraumatravmevarnostviolencezaposleniOgroženost zaposlenih na področju nasilja v družini|The fining so fare have indicated that user violence is common, especially in family services. Users in the field of domestic violence commonly do not willingly seek for services, resulting in violent behavior towards pracitioners. Several models for working with involuntary users, and guidelines for workin with users' violence were developed. Organistions are obliged to ensure safety for their staff. Trauma-informed care and supervision may be used. It has been shown that practitioners mostly experienced tense situations with elements of psycological abuse. Some practitioners did not report to be influenced by violent behavior, while others experienced negative consequences on their well-being, work or personal life. Practitioners developed their own approaches to ensure their safety. Some also used elements of models for working with involuntary users. Organisations ensured safety with supportive, physical ways and by forming violence prevention plans. It has been suggested that practiticioners should be educated about how to work with users' violence and involuntary users. Organisations should reflect on their work culture. Not only support and safety of the employees, but also respectful attitude towards users should be ensuredDosedanje raziskave so pokazale pogostost nasilnega vedenja uporabnikov na področju dela z družino. Vstop uporabnikov v proces pomoči na področju nasilja v družini je v veliki meri neprostovoljen, to pa se lahko kaže tudi v nasilnem vedenju do zaposlenih. Avtorji so razvili pristope za delo z neprostovoljnimi uporabniki in smernice za delo z nasiljem uporabnikov. Organizacije so dolžne skrbeti za varnost osebja. Uporabna sta lahko pristop, temelječ na razumevanju travme, in supervizija. Raziskava je pokazala, da so bili zaposleni deležni predvsem napetih situacij z elementi psihičnega nasilja. Na nekatere zaposlene napete situacije niso posebej vplivale, na drugih pa so pustile negativne posledice na počutju, delu in v zasebnem življenju. Zaposleni so oblikovali lastne načine skrbi za varnost, povezane predvsem s spretnostjo vodenja pogovora, med katerim je bilo prepoznati tudi elemente pristopov dela z neprostovoljnimi uporabniki. Organizacije so za varnost poskrbele s podpornimi in fizičnimi načini ter oblikovanjem varnostnih načrtov. Priložnosti za izboljšanje se med drugim kažejo v izobraževanju zaposlenih o tehnikah dela z nasiljem uporabnikov in z neprostovoljnimi uporabniki ter v usmerjenosti organizacij - z maksimalno podporo zaposlenim in s spoštljivim odnosom do uporabnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo