243 KB0 KB200520262026Diković, MarinaLuketić, Daliborkaštevilka:1letnik:77str. 70-90ISSN:0038-0474DOI:10.63384/spB61z867aCOBISSID_HOST:276610307URN:URN:NBN:SI:doc-45UV7MO4enZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikaartificial intelligencedružboslovjehigher education didacticshigher education teachingpoučevanje v visokem šolstvusocial sciencesumetna inteligencavisokošolska didaktikaArtificial intelligence in higher education teaching| usage, attitudes and trust among Croatian educators|Artificial intelligence (AI) provides numerous benefits for higher education, such as personalised learning, task automation and enhanced teaching methods. However, it also raises concerns regarding trust and acceptance among educators. Examining the factors that influence teachers’ trust and their attitudes towards adopting or rejecting AI technologies is essential for supporting the constructive and responsible integration of AI into higher education. This study explores the key determinants that shape university teachers’ trust in and attitudes regarding AI in academic instruction. Specifically, it investigates how general attitudes on AI, prior experience with AI tools, perceptions of AI’s role in academia and individual teacher characteristics affect teacher trust and acceptance. This study was conducted on a sample of 210 higher education teachers from the social sciences and humanities in the Republic of Croatia. Data for this work were collected using adapted versions of the Teacher Trust Scale (Nazaretsky, Cukurova and Alexandron 2022) and the Attitudes Towards AI Scale (Stein et al. 2024), along with additional relevant constructs. Factor analysis confirmed that teachers’ trust in AI is a multidimensional construct comprising three key dimensions: (1) perceived pedagogical values of AI, (2) familiarityand usefulness-based trust (experience-based reliance on AI) and (3) concerns and reasons for distrust in AI. The findings provide valuable insights into educators’ perceptions of AI, which are essential for understanding and shaping contemporary higher education teaching and for developing effective AI-supported teaching strategiesUmetna inteligenca (UI) prinaša številne koristi za visoko šolstvo, vključno s personaliziranim učenjem, avtomatizacijo nalog in izboljšanimi učnimi metodami. Vendar pa vzbuja tudi pomisleke glede zaupanja in sprejemanja med visokošolskimi učitelji. Za podporo konstruktivni in odgovorni integraciji UI v visokošolskem izobraževanju je bistveno preučiti dejavnike, ki vplivajo na zaupanje profesorjev in njihovo sprejemanje ali zavračanje tehnologij UI. Ta študija raziskuje ključne dejavnike, ki oblikujejo zaupanje in stališča visokošolskih učiteljev do UI v akademskem poučevanju. Natančneje, raziskuje, kako na zaupanje in sprejemanje vplivajo splošna stališča do UI, predhodne izkušnje z orodji UI, zaznave vloge UI v akademskem okolju in značilnosti posameznih profesorjev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 210 visokošolskih učiteljev družboslovja in humanistike v Republiki Hrvaški. Podatki so bili zbrani z uporabo prilagojenih različic lestvice zaupanja profesorjev (Nazaretsky idr. 2022) in lestvice stališč do UI (Stein idr. 2024), skupaj z dodatnimi relevantnimi konstrukti. Faktorska analiza je potrdila, da je zaupanje profesorjev v UI večdimenzionalna konstrukcija, ki obsega tri ključne dimenzije: (1) zaznane pedagoške vrednosti UI, (2) zaupanje, ki temelji na poznavanju in uporabnosti (zanašanje na UI na podlagi izkušenj), in (3) pomisleki in razlogi za nezaupanje v UI. Ugotovitve ponujajo dragocene vpoglede v dojemanje UI med visokošolskimi učitelji, ki so bistveni za razumevanje in oblikovanje sodobnega poučevanja v visokem šolstvu ter za razvoj učinkovitih učnih strategij, podprtih z UITEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije