84 KB179 KB83 KB197220252005Puconja, Miranštevilka:226 straniletnik:34str. 109-134ISSN:0352-0447COBISSID:24549165URN:URN:NBN:SI:doc-40KZ0UNFslSlovenska akademija znanosti in umetnostiZaložba ZRCTraditiones (Ljubljana)agriculturekmečka kulturakmetijstvokmetjeljudsko življenjeSloveniaSlovenijazgodovinski preglediO kmečki kulturi|Kmet, ki je po letu 1848 postal lastnik zemlje, je z naraščajočo narodno zavestjo tvoril temelj narodno-prebudnega gibanja. Iz nastajajočih gospodarskih in kulturnih organizacij je raslo tkivo političnega življenja kmetov. Zaradi gospodarske krize v času karadžordževičevske Jugoslavije je meddrugo svetovno vojno nemška okupacijska oblast zlahka uvedla nekaj gospodarskih inovacij in obnovila staro štajersko tržišče. Racionalizacija kmetijstva po drugi svetovni vojni je ukinila tradicionalne oblike kmetovanja, s tem pa bistveno spremenila tudi miselnost kmečkega človeke. Dotedanjo samopreživetveno vlogo kmetij je nadomestila tržna usmerjenost kmečkih gospodarstev. Izvirne prvine kmečke kulture izginjajo; nadomešča jih sodobna množična kulturaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU