{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5/7c4450b5-d7d0-45ee-883f-0763316e9993/PDF","dcterms:extent":"2795 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5/7dedcb68-ad4c-4090-9247-ec3ed84cb72e/TEXT","dcterms:extent":"62 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1993-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1993"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-9DWBYEQX"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Acta Histriae"}],"dcterms:issued":"2021","dc:creator":"Glavina, Tilen","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:29"},{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:3"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 531-560"}],"dc:identifier":["DOI:10.19233/AH.2021.22","ISSN:1318-0185","COBISSID:91971331","URN:URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5"],"dc:language":"en","dc:publisher":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko"}],"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"16.st."},{"@xml:lang":"sl","#text":"čast"},{"@xml:lang":"sl","#text":"dvoboj"},{"@xml:lang":"sl","#text":"nasilje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"spol"},{"@xml:lang":"sl","#text":"viteški traktati"},{"@xml:lang":"sl","#text":"viteštvo"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1993-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"The duel| honour and aesthetic of early modern masculine violence|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"This article investigates the 1550s culture of honour that focused primarily on the expressiveness of the (male) individual, rather than on content, which means that the code of honour was not a system of strictly defined normative rules; on the contrary, rules were formed based on the model of behaviour of a certain group. The purpose was thus to describe and popularise the pattern of honourable conduct through literary culture or published texts. The treatises on duelling served not only as manuals on how to approach or, better, how to avoid physical combat without losing honour, but also as reading for the courtiers to draw on when arguing, discussing, and citing (printed) opinions on duelling judgments and cases. The discourse and representation of duelling were forms of spectacle intended for life at court, and understood within that same context. Not surprisingly, the most eminent authors on duelling were courtiers. The study focuses on two examples of treatise: the “practical,” penned by the Bologna fencing master Achille Marozzo, and the “theoretical,” authored by the Koper man of letters Girolamo Muzio"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Il presente contributo affronta il tema della cultura dell’onore nel Cinquecento, improntata com’era piu all’espressivita del singolo (uomo) che non al contenuto in sé, da cui deriva che il codice d’onore non si configurava come un sistema di regole normative rigidamente definite, anzi: le regole venivano plasmate sulla scorta del modello di comportamento invalso in un dato gruppo. Fine ultimo di tutto cio era descrivere e popolarizzare un modello di condotta onorevole mediante la cultura letteraria e i testi dati alle stampe. I trattati sul duello non erano meri manuali con indicazioni sulla condotta da tenere o, meglio, su come eludere il corpo a corpo preservando l’onore, bensi letture che fornivano ai cortigiani materiale per argomentare, dibattere e citare pareri (a stampa) su giudizi e casi di duello. Il discorso e la rappresentazione del duello erano forme di spettacolo destinate alla vita di corte e in questo tipo di contesto anche intese – cio spiega perché i maggiori autori sull’argomento fossero essi stessi cortigiani. Il presente studio verte su due esempi di trattati, di cui uno di taglio «pratico» a firma del bolognese Achille Marozzo, maestro di scherma, e un altro «teorico» di cui e autore il letterato capodistriano Girolamo Muzio"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Petdeseta leta 16. stoletja lahko predstavljamo tudi kot obdobje hegemonije kulture časti, ki je dosegla svoj vrhunec in založniški uspeh predvsem v renesančni Italiji in se tako razširila še v druge predele Evrope. V tem času je čast postala element javnega konsenza ter je izoblikovala delovanje in produkcijo dvorjana ter javno reprezentacijo kavalirja in idealizacijo vojaške estetike med plemiškim redom. Slednje dokazuje dejstvo, da s temo viteške znanosti so se ukvarjali tudi politiki, npr. Paolo Paruta v tretji knjigi dela »Della perfezione della vita politica« (1572–1579). Če je plemenitaš želel zasesti visoke uradniške in državno-mestne funkcije (še posebej vojaške), je moral ohranjati neomadeževano čast – »senza macchia nell‘onore«, ki jo je dokazoval ali bolje izkazoval s simboliko nošenja meča, bodala, rokavice. Dvoboj za čast se je razvil tako v praksi s tehniko mečevanja (sabljaški priročnik Achilleja Marozza) kot v teoriji s pomočjo viteške znanosti (Muzievo teoretsko delo Dvoboj), ki je vsebovala pravne in etične okvire pravilnega pristopa do dvoboja. V študiji se avtor osredinja predvsem na teoretični vidik italijanskega dvoboja 16. stoletja, saj so italijanski »doktorji« na področju viteške znanosti močno vplivali na družbene razsežnosti v primerjavi s tehnično literaturo o dvoboju. Med prvimi uspešnimi italijanskimi teoretiki 16. stoletja, ki so bili tudi prevedeni in so želi velik uspeh v tujih deželah, so bili: Girolamo Muzio, Giovanni Battista Possevino in Andrea Alciato. Pomembnost viteške znanosti izhaja iz njene kulturne vloge (predvsem založniške) ter izobraževanja plemiča, intelektualca in dvorjana 16. stoletja. Članek tako obravnava kulturo časti 16. stoletja, ki je bila usmerjena predvsem v ekspresivnost (moških) posameznikov in ne v samo vsebino, kar pomeni, da kodeks časti ni bil sistem strogo določenih normiranih pravil, ampak obratno, da so se pravila oblikovala na podlagi modela vedenja določene skupine. Namen tega pa sta bila opis in populariziranje vzorca častnega vedenja s pomočjo literarne kulture oziroma objavljenih besedil. Traktati o dvoboju torej niso bili samo priročniki z navedbami, kako pristopiti ali bolje, kako se častno izogniti fizičnemu spopadu, ampak so služili tudi kot čtivo, ki so ga dvorjani uporabljali pri argumentiranju, razpravljanju in navajanju (tiskanih) mnenj o sodbah in primerih dvoboja. Diskurz dvoboja in njegova reprezentacija sta bila obliki predstave, namenjeni dvornemu življenju in razumljeni v okviru tega. Zato so bili tudi najuglednejši avtorji o dvoboju v službi dvorov. V študiji je poudarek na dveh primerih traktatov: »praktični« vodnik bolonjskega sabljaškega mojstra Achilleja Marozza in »teoretični« koprskega literata Girolama Muzia. Viteški traktati niso nudili le praktičnih pravil in konkretnih nasvetov pri fizičnem spopadu, so pa močno prispevali k ohranitvi kulturne simbolike plemiškega razreda. Literatura o viteški znanosti ni imela le pasivne vloge v smislu reprodukcije znanih modelov, ampak je postala model za propagando določenih tipologij vedenja in simbolike. Zato je pri razumevanju bistva renesančnega dvoboja za čast ključna vzajemnost med dvobojem kot »pravno« institucijo, literarnim delom in reprezentacijo"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5/7c4450b5-d7d0-45ee-883f-0763316e9993/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-40EJ4VW5"}}}}