334 KB84 KB201120252024Gomes Beirao, JoanaWouters, Janštevilka:letn. 84str. 189-216, 351-352DOI:10.51940/2024.1.189-216ISSN:1854-3839COBISSID_HOST:225956611URN:URN:NBN:SI:doc-3ZXHYYO7enPravna fakultetaZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)AIartificial intelligenceautonomous weaponsavtonomno orožječlovekove pravicehuman rightslaw enforcementodkrivanje kaznivih dejanj in kazenski pregonpravica do življenjaright to lifeumetna inteligencaTowards an international legal framework for lethal artificial intelligence based on respect for human rights| mission impossible?|This article considers the potential use of autonomous weapons both in and outside armed conflict, including in law enforcement. It analyses the phenomenon from the perspective of human rights law, with a particular focus on the right to life. For over a decade, the international community has debated whether technological advances pertaining to the development of autonomous weapons require the establishment of new rules within the framework of international humanitarian law. In contrast, consideration of such technology from a human rights law perspective has been limited, despite its implications for the right to life and other human rights. In parallel, several international initiatives have emerged in recent years aiming to establish non-binding and binding rules for the development and use of artificial intelligence (AI) based on respect for human rights. This article reviews four such initiatives: the OECD Recommendation on AI, the UNESCO Recommendation on the Ethics of AI, the INTERPOL and UNICRI Toolkit for Responsible AI Innovation in Law Enforcement, and the Council of Europe AI Convention. It examines the extent to which these initiatives address the specific concerns raised by autonomous weaponsAvtorja obravnavata morebitno uporabo avtonomnega orožja tako v oboroženih spopadih kot tudi zunaj njih, vključno z odkrivanjem kaznivih dejanj in kazenskim pregonom (na primer v policijskih postopkih). Ta pojav proučujeta z vidika prava človekovih pravic, s posebnim poudarkom na pravici do življenja. Mednarodna skupnost že več kot desetletje razpravlja o tem, ali tehnološki napredek na področju razvoja avtonomnega orožja zahteva oblikovanje novih pravil v okviru mednarodnega humanitarnega prava. Na drugi strani pa je bila obravnava tovrstne tehnologije z vidika prava človekovih pravic doslej omejena, čeprav ima pomembne posledice za pravico do življenja in druge človekove pravice. Vzporedno s temi razpravami se je v zadnjih letih pojavilo več mednarodnih pobud, ki si prizadevajo oblikovati nezavezujoča in zavezujoča pravila za razvoj in uporabo umetne inteligence na podlagi spoštovanja človekovih pravic. Ta članek preučuje štiri take pobude: Priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o umetni inteligenci, Priporočilo Unesca o etiki umetne inteligence, orodje Interpola in UNICRI za odgovorne inovacije umetne inteligence pri odkrivanju kaznivih dejanj in kazenskem pregonu ter Konvencijo Sveta Evrope o umetni inteligenci. Avtorja analizira, koliko te pobude zajemajo konkretne pomisleke, ki jih sproža avtonomno orožjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta