322 KB0 KB201520252022Kocijančič, Maticštevilka:1letnik:10str. 290-315DOI:10.51937/Amfiteater-2022-1/290-315COBISSID_HOST:114870019ISSN:1855-4539URN:URN:NBN:SI:doc-3YWPE4O7slSlovenski gledališki inštitutAmfiteater (Ljubljana)AntigonaAntigoneCelje City Theatregledališka kritikaLjubljana City TheatreLjubljana Puppet TheatreLutkovno gledališče ljubljanskoMestno gledališče ljubljanskoperformance conceptsSLG CeljeSlovenian theatreslovensko gledališčeSNG Drama LjubljanaSNT Drama LjubljanaSophoclestheatre criticismuprizoritveni konceptSofoklejeva Antigona na slovenskih poklicnih odrih|Sophocles’s Antigone has a rich and unique history of being performed on Slovenian professional stages for over a century. It began with the unsuccessful performance directed by Hinko Nučič in the Drama Ljubljana in 1912. It continued with Fran Lipah’s popular production in the same theatre on the eve of World War II. After the war, the Celje City Theatre took the lead in staging the tragedy; in fact, it was the only Slovenian professional theatre to stage it, first in 1956 (dir. Herbert Grün), then in 1973 (dir. Franci Križaj), and most recently in 2011 (dir. Anđelka Nikolić). The main reason for the odd absence of Sophocles’s Antigone on other Slovenian professional stages was probably the extraordinary popularity of Smole’s play by the same title, which was staged no less than eight times over this period. In addition, Sophocles was also ousted by the (rarer) staging of other modern Antigones (Dušan Jovanović, Miro Gavran, Janusz Głowacki). However, the last decade has seen revived interest in Sophocles’s version (and, at the same time, declining interest in staging Smole, which confirms our speculation that they compete for a place in the programme). Following the critically well-received production directed by A. Nikolić, the year 2013 was the first to see two productions, one in the Ljubljana City Theatre (play reading, dir. Ira Ratej) and the other in the Ljubljana Puppet Theatre (dir. Marko Čeh). Lastly, in 2017, Antigone also made a striking return to SNT Drama Ljubljana (dir. Eduard Miler). The article gives an overview of all these productions and evaluates them by drawing on their reception by contemporary critics and later theatre historiansSofoklejeva Antigona ima bogato in edinstveno, več kot stoletno zgodovino uprizarjanja na slovenskih poklicnih odrih. Začela se je z neuspelo predstavo pod taktirko Hinka Nučiča na odru ljubljanske Drame leta 1912 in nadaljevala s priljubljeno postavitvijo Frana Lipaha v istem gledališču na predvečer druge svetovne vojne. Po vojni je primat pri uprizarjanju te tragedije prevzelo Slovensko ljudsko gledališče Celje (tedaj se je imenovalo Mestno gledališče Celje); vse do leta 2013 je bilo celo edino slovensko poklicno gledališče, ki jo je uprizarjalo, prvič leta 1956 (r. Herbert Grün), nato še leta 1973 (r. Franci Križaj), nazadnje pa leta 2011 (r. Anđelka Nikolić). Glavni razlog za to nenavadno odsotnost Sofoklejeve Antigone na drugih slovenskih poklicnih odrih je bila najverjetneje izjemna priljubljenost Smoletove drame z istim naslovom, ki je bila v tem času uprizorjena kar osemkrat, še dodatno pa so Sofokleja izrivale tudi (redkejše) uprizoritve drugih modernih Antigon (Dušan Jovanović, Miro Gavran, Janusz Głowacki). Zadnje desetletje je vendarle prineslo preporod zanimanja za Sofoklejevo različico (in obenem tudi zaton zanimanja za uprizarjanje Smoleta, kar pritrjuje naši spekulaciji o njunem programskem konkuriranju). Po kritiško dobro sprejeti celjski uprizoritvi v režiji Anđelke Nikolić, sta bili leta 2013 prvič na sporedu dve uprizoritvi, prva v Mestnem gledališču ljubljanskem (bralna uprizoritev, r. Ira Ratej) in druga v Lutkovnem gledališču Ljubljana (r. Marko Čeh). Nazadnje, leta 2017, pa se je Antigona v udarnem slogu končno vrnila tudi v ljubljansko Dramo (r. Eduard Miler). Članek pregledno obravnava vse naštete uprizoritve in jih ovrednoti s pomočjo sočasne kritiške ter poznejše gledališkozgodovinske recepcijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)