260 KB47 KB198220252025Budimir, Miroslavštevilka:4letnik:64str. 319-333ISSN:0352-7956DOI:10.51741/sd.2025.64.4.319-333COBISSID_HOST:272680707URN:URN:NBN:SI:doc-3V67M35BenFakulteta za socialno deloSocialno delocharitydobrodelnostecosocial policyekosocialna politikafood insecuritypovertyprehranska negotovostpresežki hranerevščinasocial-ecological crisissocialno-ekološka krizasurplus foodCharitable food aid in the Slovenian welfare state|Charitable food aid has been one of the most important responses to food poverty/insecurity in wealthy First World countries since the early 1990s. Exacerbation of the dual social-ecological crisis in the following decades served as the main justification for the institutionalization of the ecosocial policy programme of charitable surplus food redistribution (CSFR) in the EU member states. The focus of this paper is the impact of charitable food aid/surplus food redistribution on the welfare state in Slovenia. The paper is based on the primary empirical data collected from the major CSFR institutions and organizations in seven social work regions in Slovenia. The author finds that institutionalization and entrenchment of charitable food aid pushes the Slovenian welfare state further in the direction of a residual (neo)liberal welfare regime. In general, this ecosocial policy programme, strongly supported by the major EU funding instruments, proves that universalistic social model based on the principles of social solidarity and human rights has been abandoned in favour of charity-based short-term band-aid solutions that don’t tackle the root structural causes of povertyDobrodelna pomoč v hrani je bila že od devetdesetih let 20. stoletja eden najpomembnejših odzivov na revščino/prehransko negotovost v bogatih državah prvega sveta. Poslabšanje dvojne družbeno-ekološke krize v naslednjih desetletjih je bil poglavitni razlog za institucionalizacijo programa ekosocialne politike dobrodelne redistribucije presežkov hrane v državah članicah EU. Članek se osredotoča na vpliv dobrodelne prehranske pomoči in prerazdeljevanja presežkov hrane na socialno državo v Sloveniji. Prispevek temelji na primarnih empiričnih podatkih, zbranih v glavnih institucijah prehranske dobrodelnosti v sedmih regijah socialnega varstva v Sloveniji. Ugotovljeno je, da institucionalizacija in utrditev dobrodelne pomoči v hrani potiskata slovensko državo blaginje še bolj v smer preostalih (neo)liberalnih socialnih režimov. Na splošno program ekosocialne politike, ki ga močno podpirajo glavni finančni instrumenti EU, dokazuje, da je bil univerzalistični socialni model, ki temelji na načelih družbene solidarnosti in človekovih pravic, opuščen v korist kratkoročnih rešitev, ki temeljijo na dobrodelnosti in ne rešujejo temeljnih strukturnih vzrokov revščineTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo