<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO/d7a2c7bc-8d62-481e-876c-de1b548b8229/PDF"><dcterms:extent>710 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO/6b18b312-3757-41c8-9ca8-a4c528fa50cf/TEXT"><dcterms:extent>24 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1955-2025"><edm:begin xml:lang="en">1955</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-SG0YS4U8" /><dcterms:issued>2013</dcterms:issued><dc:creator>Lah, Meta</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:1</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:53</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 199-207</dc:format><dc:identifier>ISSN:0024-3922</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:51951970</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO</dc:identifier><dc:language>fr</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Znanstvena založba Filozofske fakultete</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Linguistica (Ljubljana)</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="sl">bralno razumevanje</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">compréhension écrite</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">didactic method</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">didaktika</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">français</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">francoščina</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">French</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">glasno branje</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">manuels</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">méthodologies</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">metodologije</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">tuji jeziki</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">učbeniki</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1955-2025" /><dc:title xml:lang="sl">La lecture a haute voix en classe de langue étrangere - une activité a réhabiliter ?|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">L'article se propose de présenter le rôle de la lecture a haute voix en classe de langue étrangere. L'auteure part de l'hypothese que l'enseignement actuel des langues étrangeres est tres utile pour les apprenants ayant rapidement besoin d'une communication de base, mais il n'est malheureusement pas toujours approprié pour ceux qui apprennent la langue étrangere avec un but professionnel et qui seront amenés a communiquer correctement et a bien prononcer. Les recherches concernant la lecture a haute voix ont surtout été faites dans le champ de la langue maternelle et avec des locuteurs tres jeunes; les auteurs rapportent une influence positive sur l'acquisition du vocabulaire et sur la motivation. L'auteure continue avec une révision des méthodologies et des manuels appartenant a chacune de ces méthodologies et constate que la lecture a haute voix n'apparaît ni dans les méthodologies ni dans les manuels. En parlant de la lecture a haute voix en classe de langue étrangere, il ne s'agit donc pas d'une activité a réhabiliter, mais d'une activité a introduire ; surtout dans le but d'améliorer la prononciation. Dans le champ des langues étrangeres, il faudrait faire une recherche plus approfondie</dc:description><dc:description xml:lang="sl">Avtorica izhaja iz predpostavke, da je sodoben, komunikacijsko usmerjen, pouk tujega jezika koristen za določene uporabnike, saj jih hitro pripelje do osnovne komunikacije v tujem jeziku. Žal tak pouk ni zadosten za tiste učence ali dijake, ki bodo od znanja tujega jezika odvisni in bo zanje pomembno ne le to, da znajo tvoriti sporočila, pač pa tudi, da jih tvorijo pravilno in imajo korektno izgovorjavo. Avtorica razmišlja o tem, kakšno vlogo bi pri tem lahko imelo glasno branje. Raziskave, katerih izsledke podaja, so bile doslej opravljene na področju maternih jezikov in z zelo majhnimi otroki. Avtorji navajajo pozitiven vpliv glasnega branja na usvajanje besedišča in na motivacijo za branje. Po pregledu štirih bistvenih metodologij - t.i. tradicionalne, direktne, metodologije SGAV in komunikacijske ter učbenikov, ki pripadajo vsaki od teh metodologij, avtorica ugotovi, da glasno branje v zgodovini poučevanja francoščine ni nastopalo niti v metodologijah niti v učbenikih - gre torej za dejavnost, ki je ni potrebno le rehabilitirati, pač pa uvesti, vsaj za določeno ciljno publiko. Na vsak način gre za področje, ki bi ga bilo potrebno tudi pri tujem jeziku podrobneje raziskati</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO/d7a2c7bc-8d62-481e-876c-de1b548b8229/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3V3Z90PO" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>