312 KB29 KB200920222016Mencinger, Jožeštevilka:487str. 6-18ISSN:0351-0360COBISSID:15027281URN:URN:NBN:SI:doc-3L51ENC6slEkonomski institut Pravne fakulteteGospodarska gibanjaEvropska unijamednarodne ekonomske integracijeVelika BritanijaBodo ostali ali odšli?|23. junija se bodo Britanci odločili, ali bodo ostali v EU ali jo zapustili. To ne preseneča, saj Velika Britanija nikdar ni bila posebno privržena članica EU. Če ostane članica, bo EU ostala oziroma postala asimetrična federacija, če odide, pa gospodarske posledice ne bodo uničile na VB ne EU. Napovedi posledic se močno razlikujejo in so bolj odvisne od ex-ante prepričanj kot od solidnih izračunov. Morebitni odločitvi za Brexit bodo sledila dve leti trajajoča pogajanja o izstopanju in desetletje trajajoča pogajanja, s katerimi se bodo določili bodoči položaj in razmerja med Veliko Britanijo in ostankom EU. Če bodo dogovori razumni, je mogoče trditi, da bodo gospodarski učinki izstopa majhni. Drugače je s potencialnimi političnimi posledicami. Če VB ostane, bodo morda tudi druge članice želele manj odvisnosti od bruseljskih uradnikov, kakršno si je pridobila Velika Britanija, če odide, pa ji bodo morda nekatere želele slediti. Kakorkoli, problem EU ni Brexit, problem EU so "unije", kot so denarna, fiskalna in bančna ali Schengen, ki jih je EU ustvarila brez ekonomskega premisleka in ki so se v kriznih časih pokazale za katastrofalne. Kakorkoli, EU, velika ali malo manjša, ostaja dobro združenje za dobre čase in slabo za slabe; "manj Evrope" je za trdnost EU boljše kot "več Evrope"TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEIPF, Ekonomski inštitut d.o.o.