298 KB60 KB199020252015Zdravković, Lanaštevilka:74str. 41-59ISSN:0354-0286COBISSID:12785997URN:URN:NBN:SI:doc-3KGTVEW1slInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)deklasifikacijadezidentifikacijadržavadržavljanstvoemancipacijaidentitetamejenacijanacionalizemnarodna identitetanationalismrasizemstateMeje identitete|The text, referring to Étienne Balibar critically reflects the notion of the state as the nationstate (with all its postulates: nationalism, borders, citizenship and with one dominant national (national-ethnic) identity and all the others that adapt to it) as the last, the best and the only possible form of the formation of society. In a situation where the national (if not ethnic) identity became the prototype of the identity as such, theoretical discourse is often confused and goes either in blindly defending the concept of nationalism and nation (national citizenship, identity, tradition, culture and social policies in the national context) or in another extreme of %overcoming the borders of the national% through supranational institutions or transnational processes that are formulated exclusively on the basis of the vulgar exploitative global "new market economy", ecological unawareness or internationalization of cultural models. In the text I proceed on the basis that none of these methods is good and I claim, relying on Jacques Ranciere, that the real process of emancipation is generated not in the consolidation of identity but just on its bordersTekst se, sklicujoč na Étienna Balibarja, posveča kritiki razumevanja države kot nacije (z vsemi njenimi postulati: nacionalizmom, mejami, državljanstvom in z eno dominantno nacionalno (nacionalno-etnično) identiteto in vsemi ostalimi, ki se ji prilagajajo) kot zadnje, najboljše in edine možne oblike formiranja družbe. V situaciji, ko je nacionalna (če že ne etnična) identiteta postala prototip identitete nasploh, diskurz pogosto ostaja ali je zamejen znotraj konceptov nacionalizma in nacije (kjer se koncepte nacionalnega državljanstva, identitete, tradicije, kulture oziroma družbene politike v nacionalnem okviru obravnava kot nevtralne, samoumevne, se jih eksplicitno ne problematizira ali postavlja pod vprašaj oziroma se jih poskuša le izboljšati in narediti bolj delujoče znotraj obstoječih razmerij moči) ali v drugo skrajnost "premagovanja meja nacionalnega" skozi supranacionalne institucije ali transnacionalne postopke, ki so formulirani izključno na osnovi vulgarne izkoriščevalske globalne neoliberalne ekonomije, ekološkega nezavedanja ali internacionaliziranja kulturnih modelov (kot so na primer: urbano nomadstvo, mobilnost, kozmopolitizem). V tekstu izhajam iz tega, da noben od teh načinov ni dober in trdim, sklicujoč se na Jacquesa Ranciera, da resnični proces emancipacije nastaja ne v utrjevanju identitete, temveč ravno na njenih mejahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja