182 KB59 KB201320252025Čertanec, Anaštevilka:3/4letnik:51str. 513-533ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:243065603URN:URN:NBN:SI:doc-3KDRGX7GslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in delobusinessčlovekove pravicedue diligencehuman rightshuman rights and businesspodjetjaskrbni pregledSloveniaSlovenijaSmernice OZNspoštovanje človekovih pravic v gospodarstvusustainabilitytrajnostnostUN Guiding PrinciplesZavedanje in izvajanje ukrepov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu|Business enterprises are increasingly aware that respecting human rights is no longer a matter of choice, but a requirement arising from legislation, international standards, and social pressure. This paper analyses the level of awareness and the implementation of measures aimed at respecting human rights in Slovenia. As a result of voluntary commitments, in recent years, enterprises have begun to adopt human rights policies and due diligence procedures in an effort to reduce the gap between declaratory recognition of the importance of human rights and their actual implementation. Despite these developments, the analysis reveals significant gaps-particularly in the areas of systematic risk assessment, stakeholder engagement, integration of human rights into business strategies, and the establishment of effective grievance mechanisms. Methodologically, the paper is based on a comparative analysis with international standards, in particular the United Nations Guiding Principles on Business and Human Rights, and incorporates insights from foreign research. The findings show that business enterprises still tend to treat respect for human rights primarily as an administrative obligation rather than a strategic objective. The paper therefore emphasizes that voluntary commitments are insufficient and calls for a systemic and legally supported regulatory frameworkGospodarski subjekti se vse bolj zavedajo, da spoštovanje človekovih pravic ni več vprašanje izbire, temveč zahteva, ki izhaja iz zakonodaje, mednarodnih standardov in družbenega pritiska. Prispevek analizira stopnjo zavedanja in izvajanja ukrepov za spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji. Kot posledica prostovoljnih zavez so gospodarski subjekti v zadnjih letih začeli sprejemati politike človekovih pravic in postopke skrbnega pregleda, s katerimi si prizadevajo zmanjšati razkorak med deklarativnim priznanjem pomena človekovih pravic in njihovo dejansko implementacijo. Kljub tem premikom analiza razkriva pomembne vrzeli - zlasti na področju sistematičnega ocenjevanja tveganj, vključevanja deležnikov, integracije človekovih pravic v poslovne strategije in vzpostavitve učinkovitih pritožbenih mehanizmov. Metodološko prispevek temelji na primerjalni analizi z mednarodnimi standardi, zlasti Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, in vključuje vpogled v tuje raziskave. Ugotovitve kažejo, da gospodarski subjekti še vedno obravnavajo spoštovanje človekovih pravic predvsem kot administrativno obveznost, ne pa kot strateški cilj. Prispevek zato poudarja, da prostovoljne zaveze ne zadoščajo, ter poziva k sistemski in zakonsko podprti ureditviTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia