520 KB0 KB201020252017Rupel, Dimitrijštevilka:75/76str. 167-199ISSN:1408-9653COBISSID:298003456URN:URN:NBN:SI:doc-3J3LDVBVslFakulteta za slovenske in mednarodne študijeDignitas (Ljubljana)Evropageopolitikamednarodni odnosimigracijepolitična zgodovinaSlovenijaterorizemMeje, selitve, terorizem, geopolitika|Avtor se v članku ukvarja z vprašanjem pravnih oseb kot nosilk človekovih pravic. Pri tem izhaja iz spoznanja, da ustavna besedila sodobnih demokratičnih držav (razen nemške ustave - Grundgesetz) kot primarnega nosilca človekovih pravic omenjajo zgolj posameznika kot fizično osebo, medtem ko je k priznavanju pravnih oseb kot nosilk človekovih pravic prispevala predvsem praksa ustavnih sodišč. Avtor prikazuje sodno prakso nemškega in slovenskega ustavnega sodišča. Temeljno usmeritev pri razlagi človekovih pravic predstavlja tako v Nemčiji kot v Sloveniji posameznik (individuum), ki deluje v okviru pravne osebe (njen personalni substrat). Utemeljevanje pravnih oseb kot titularjev človekovih pravic, v tem smislu pa še posebej teorija o spregledu pravne osebnosti - nem. Durchgriffsthese, ki jo je razvilo nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht), priznava in utemeljuje korporativno varstvo človekovih pravic (tj. pravne osebe kot nosilce človekovih pravic) na vrednoti človekove oziroma posameznikove svobode ter na varstvu človeka, ki je osrednji element ustavnopravnega varstvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaFakulteta za slovenske in mednarodne študije v Kranju