47 KB222 KB44 KB200820252013Božič, MartaGroleger, KatjaJemec, Irenaštevilka:1letnik:12str. 23-31ISSN:1580-9315COBISSID:1766249URN:URN:NBN:SI:doc-3HFMV5ETslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)Cerebral palsycerebralna paralizaChildContractureEfficiencygleženjkontraktureotrociserial castingserijsko mavčenjeučinkovitostUčinkovitost serijskega mavčenja, uporabe botulinskega toksina in korekcijskih ortoz za gleženj in stopalo pri skupini otrok s cerebralno paralizo| Efficacy of serial casting, botulinum toxin application and ankle foot orthoses in a group of children with cerebral palsy|Background: Because children with cerebral palsy (CP) walk frequently in a typical pattern of toe-walking, they often develop limited range of motion (ROM) in the ankle (limited dorsal flexion). One of the options for improving flexibility is serial casting. We wanted to know whether the serial casting in children with CP who have limited flexibility in the ankle or walk on tiptoes improves flexibility in the ankle. We also wanted to know how the improved flexibility of the ankle influences the gait pattern and how long do the children retain the improved flexibility in the ankle. Methods: The study included children with CP who were able to walk without aids. We collected data on age and diagnosis, assessed movement, spasticity and measured the ROM of the ankles with the knee flexed and extended. In the case of notably increased muscle tone, the children received botulinum toxin into the soleus and gastocnemius muscles. After casting, the children were referred to physiotherapy. The casts were changed weekly; based on the results of ankle ROM we decided whether to continue or end the program. The criterion for the completion of the program was improved flexibility in the ankle in the sense of reaching either the middle position between dorsal and plantar flexion or up to 10° of dorsal flexion. Results: We included 14 children. Due to high muscle tone five children received botulinum toxin. Clinical gait analysis showed an improved gait pattern (in the phase of support, the foot was in full contact). After six months, seven children retained these results and six children started to walk on toes but to a less pronounced extent than before serial casting. The ROM of the ankles was statistically significantly larger after the serial casting program (p < 0.01) and even though it slightly decreased afterwards, it remained improved compared to baseline at the follow-up after six months (p < 0.01). Conclusion: Serial casting in children with CP significantly improves ankle flexibility in the direction of dorsal flexion. The ROM remains statistically significantly improved even six months after the completion of the programIzhodišča: Ker otroci s cerebralno paralizo (CP) pri hoji pogosto dostopajo na sprednji del stopala ali na prste, se pri njih lahko razvije omejena gibljivost stopala v smeri dorzalne fleksije. Ena od možnosti za izboljšanje gibljivosti je serijsko mavčenje. Zanimalo nas je, ali lahko s serijskim mavčenjem pri otrocih s CP, ki hodijo po prstih ali pri katerih je gibljivost v gležnju omejena, gibljivost v gle- žnju izboljšamo. Zanimalo nas je tudi, kako izboljšana gibljivost gležnja vpliva na vzorec hoje pri otrocih, ki samostojno hodijo, in kako dolgo otroci zadržijo izbolj- šano gibljivosti v gležnjih. Metode: V raziskavo smo vključili otroke s CP, ki so lahko hodili brez pripomočkov. Zbrali smo podatke o starosti in diagnozi, nato smo ocenili gibanje, spastičnost po Modificirani Ashworthovi lestvici (MAS) in izmerili gibljivost sklepov spodnjih udov. Če je bil pri otrocih pomembno povečan mišični tonus, smo jim pred namestitvijo mavč- nih povojev v mišici gastrocnemius in soleus injicirali botulinski toksin. Po namestitvi mavčnega povoja so bili otroci vključeni v nevrofizioterapevtsko obravnavo. Mavčne povoje smo menjavali tedensko in se glede na gibljivost v gležnju odločili, ali bomo z mavčenjem nadaljevali ali ne. Kriterij za zaključek programa mav- čenja je bila izboljšana gibljivost v gležnju, tako da so otroci pri iztegnjenem kolenu lahko dosegli vsaj srednji položaj med dorzalno in plantarno fleksijo ali pa do 10° dorzalne fleksije. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok. Zaradi povečanega mišičnega tonusa smo petim otrokom pred namestitvijo mavčnih povojev injicirali tudi botulinski toksin. Pri klinični analizi hoje po zaključenem terapevtskem programu in mavčenju smo ugotovili, da se je pri otrocih pomembno izboljšal vzorec hoje (v fazi opore so obremenili celo stopalo). Po šestih mesecih je sedem otrok v fazi opore še vedno obremenjevalo celo stopalo, šest otrok je obremenjevalo sprednji del stopala, vendar manj izrazito kot pred mavčenjem. Rezultati meritev gibljivosti gležnja pri iztegnjenem kolenu so bili po zaključenem programu statistično značilno boljši (p < 0,01). Otroke smo spremljali in po šestih mesecih ugotovili, da so se vrednosti nekoliko poslabšale, a so ostale statistično značilno boljše kot ob začetku programa (p < 0,01). Zaključek: S serijskim mavčenjem se pri otrocih s CP izboljša gibljivost gležnjev v smeri dorzalne fleksije. Izboljšanje je bilo statistično značilno tudi še šest mesecev po zaključku programaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča