240 KB54 KB200820252025Hreščak, LarisaLičen, SabinaProsen, MirkoRondič, KatarinaRužič, Anjaletnik:28številka:3str. 27-48ISSN:1408-869XCOBISSID_HOST:254975491URN:URN:NBN:SI:doc-3FEIJUP0slInštitut Antona TrstenjakaKakovostna starostage discriminationageismhealthcareinequalityneenakoststarizemstarostna diskriminacijazdravstvena oskrba(Ne)prisotnost starizma v zdravstvenem okolju| analiza stališč zdravstvenih delavcev|Ageism is a form of discrimination that can be subtle or institutionalised, particularly in healthcare settings where discriminatory practices are o2en normalised. Such negative attitudes towards older adults can signi- )cantly a'ect the quality of healthcare and reduce their social and health opportunities. *e study was based on a quantitative methodology using an online survey. *e sample consisted of 204 healthcare professionals with di'erent pro)les aged between 21 and 65 years. *e survey included demographic questions, questions about personal experiences with older adults and the Slovenian translation of the Fraboni Scale of Ageism, which is designed to measure prejudice against older people. A higher score indicates a stronger presence of ageism, while a lower score re,ects a more positive attitude. Statistical analysis included one-sample t-tests, independent samples t-tests, one-way analysis of variance (ANOVA), and Pearson’s correlation coe+cient. *e mean score on the Fraboni Scale of Ageism (M = 56.26, SD = 6.61) was signi)cantly below the theoretical cut-o' point of 70 (p < 0.001), indicating a low prevalence of ageism in healthcare. Male participants scored signi)cantly higher (M = 58.5, SD = 7.0) than female participants (M = 55.7, SD = 6.4; p = 0.020). *ose living in a shared household with an older person showed signi)cantly lower levels of ageism (p = 0.024). On the other hand, education level and work experience showed no statistically signi)cant di'erences in relation to ageism (p > 0.05). *e results suggest that healthcare professionals do not express pronounced ageism tendencies, however, di'erences are evident depending on gender and individual circumstances. To reduce potential biases, it would be advisable to include more content on ageing and intergenerational solidarity into healthcare education and to strengthen the positive image of ageing within societyStarizem predstavlja eno izmed oblik diskriminacije, ki se lahko kaže subtilno ali institucionalizirano, zlasti v zdravstvenih okoljih, kjer so diskriminatorne prakse pogosto normalizirane. Takšna negativna stališča do starejših oseb lahko pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe ter zmanjšujejo njihove socialne in zdravstvene priložnosti. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo spletne ankete. V vzorec je bilo zajetih 204 zdravstvenih delavcev različnih strokovnih profilov, starih med 21 in 65 let. Anketa je bila sestavljena iz demografskih vprašanj, vprašanj o osebnih izkušnjah s starejšimi osebami ter Frabonijeve lestvice starizma, prevedene v slovenski jezik, namenjene merjenju predsodkov do starejših oseb. Lestvica je merila stališča do starejših oseb, kjer so višje ocene nakazovale večjo prisotnost starizma, nižje pa bolj pozitivna stališča. Za obdelavo podatkov smo uporabili t-test za en vzorec, t-test za neodvisne vzorce, enosmerno analizo variance (ANOVA) in Pearsonov koeficient korelacije. Povprečni rezultat na Frabonijevi lestvici starizma (PV = 56,26, SO = 6,61) je bil statistično značilno nižji od teoretične meje 70 (p < 0,001), kar kaže na nizko prisotnost starizma v zdravstvu. Moški so dosegli statistično značilno višje rezultate (PV = 58,5, SO = 7,0) kot ženske (PV = 55,7, SO = 6,4; p = 0,020). Osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starejšo osebo, so izkazovale statistično značilno nižje vrednosti starizma (p = 0,024). Po drugi strani izobrazba in delovne izkušnje niso pokazale statistično značilnih razlik v odnosu do starizma (p > 0,05). Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci praviloma ne izražajo izrazitega starizma, vendar se pojavljajo razlike glede na spol in posameznikove življenjske okoliščine. Za zmanjšanje morebitnih predsodkov bi bilo smiselno v izobraževalne programe zdravstvenih delavcev vključiti več vsebin o staranju in medgeneracijskem sožitju ter krepiti pozitivno podobo starosti v družbiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje