194 KB20 KB199420242013Vidmar, Ksenija H.Vidmar, Ksenija H.letnik:20str. S5-S11, S77številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:32480861URN:URN:NBN:SI:doc-382ZND5MslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)intelektualcijavnostIntelektualec v postintelektualni dobi| med lokalno in svetovno perspektivo|The rise of anti-intellectual sentiment in contemporary society demands a critical refl ection and intervention. First, it needs to be asked about historical and social circumstances which have led to the explicitly negative attitude towards the intellectuals which includes both a doubt of their social role as well as historical meaning. In the introduction, the author addresses this question from a brief comparative-historical view at the age of modernity and its demise in the neoliberal rationalisation of knowledge. She takes classic text of MaxWeber on science as vocation as the starting point where, as she argues, Weber already outlines the reconsideration of the meaning of science and scientists-intellectuals after modernity. Webers contribution is then upgraded through Marxs theory of value whichin late capitalism is applied also to the sphere of intellectual labour. In conclusion, the author underlines that in the 21st century, critical social intervention can only be eff ective if linked to postcolonial and transnational aspects of intellectual workPorast antiintelektualizma v družbi, ki smo mu priča danes, zahteva kritičen premislek in odziv. Najprej se je treba vprašati o zgodovinskih in družbenih okoliščinah, ki so pripeljale do izrazito negativnega odnosa javnosti do intelektualcev, in sicer v smislu izražanja pomislekov tako o njihovi družbeni vlogi kot zgodovinski smiselnosti. V uvodu avtorica na to vprašanje odgovarja s kratkim primerjalnozgodovinskim pogledom na dobo moderne in njen iztek v neoliberalni racionalizaciji vednosti. Pri tem se naslanja na klasično besedilo M. Webra o znanosti kot poklicu, kjer so že podani sociološki nastavki za razmislek o pomenu znanosti in znanstvenikov intelektualcev po koncu moderne. Webrov razmislek nadgradi z marksistično problematizacijo koncepta vrednosti, ki ga pozni kapitalizem aplicira tudi na področje intelektualnega dela, ter opozori, da je kritična družbena intervencija v 21. stoletju nujno vezana na postkolonialne in transnacionalne vidike intelektualnega delaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM