331 KB0 KB201420252023Josipovič, Damirletnik:10številka:18str. 1-16DOI:10.18690/pomurska-obzorja.10.18.1-16.2023COBISSID_HOST:162407683ISSN:2350-6113URN:URN:NBN:SI:doc-35GJMBCKslPomurska akademsko znanstvena unijaPomurska obzorjaHrvati v PomurjuHrvati v Slovenijimanjšinska zaščitaslovensko-hrvaška mejazaščitena kulturna pokrajinaZnačilnosti poselitve Hrvatov v Sloveniji ob hrvaški meji od Pomurja do Slovenske Istre v luči manjšinske zaščite|Članek predstavlja analitski prikaz številčnega razvoja hrvaškega prebivalstva v Sloveniji in v specifičnih območjih večje številčne zastopanosti v slovensko-hrvaškem obmejnem pasu ob hrvaški meji med Pomurjem in Slovensko Istro. Avtor analizira območja poselitve Hrvatov na podlagi podatkov popisa prebivalstva in glede na zgodovinsko ter tradicionalno prisotnost od časa modernih popisov prebivalstva predlaga opredelitev območja manjšinske zaščite. Glede na najdolgotrajnejšo in številčno prisotnost zlasti v obmejnem pasu ob hrvaški meji avtor predlaga vključitev teh predelov v območja posebne kulturološke vrednosti kot specifične kulturne pokrajine zaznamovane s kompleksnimi demografskimi in historičnimi procesi. Avtor primerja tudi ureditev drugih dveh prostorsko zaščitenih manjšin (madžarske in italijanske) preko koncepta narodno mešanega območja (NMO). Ugotavlja, da zaradi migracijskih procesov in razvojnih dejavnikov nastajajo velike razlike med NMO, zaradi česar taka rešitev dolgoročno ni najbolj ustrezna. Čeprav bi bila mogoča aplikacija koncepta NMO na primeru Hrvatov v Sloveniji, se avtor nagiba k splošnejši rešitvi zaščite v obliki regionalno zaščitene kulturne pokrajine specifičnega historičnega (mejnega) in etnično-demografskega razvojaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaPomurska akademsko znanstvena unija