48 KB950 KB43 KB197320131999Čufar, KatarinaLevanič, TomVelušček, Anton24 straništevilka:58str. 165-188ISSN:0351-3114COBISSID:506790URN:URN:NBN:SI:doc-35CGYX2NslInštitut za gozdno in lesno gospodarstvoUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvoZbornik gozdarstva in lesarstvaarchaeologyarheologijabakrena dobadendrokronologijajesenkamena dobakemijska analizalesLjubljana MarshesLjubljansko barjeSloveniaSlovenijaDendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija| Dendrochronological investigations in the pile dwelling Parte - Iščica, Ljubljana Moor, Slovenia|From the Parte-I{~ica Eneolithic pile dwelling in the Ljubljana Moor, Slovenia, timber was collected for dendrochronological investigations. In the river bed of the I{~ica river samples were selected from 1237 vertical piles of ash (Fraxinus sp.), alder (Alnus glutinosa Gaertn.), beech (Fagus sylvaticaL.), fir (Abies alba Mill.), maple (Acer sp.), birch (Betula sp.), hazel (Corylus sp.), hornbeam (Carpinus betulus L.), poplar (Populus sp.), oak(Quercus sp.), willow (Salix sp.), and elm (Ulmus sp.). Those of ash, alder, and beech predominated with 70 %, 9 %, and 7 % respectively. Samples ofash, beech, oak, and silver fir containing more than 45 tree-rings were usedfor tree-ring analyses. 285 samples were cross-dated and three floating chronologies, two of ash and one of beech, were constructed. Their length was 136, 113, and 105 years. The large amount of timber cut in the same calendar year provides information on building activities on the site. The first 14C dates indicate that the pile dwelling existed in the first half of the 3rd millennium BCNa Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta