215 KB39 KB199220252024Marosan, Bence Peterštevilka:128/129letnik:33str. 49-65DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.3ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:205036035URN:URN:NBN:SI:doc-358UQ5NMdeInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)afektivnostaffectivityEdmund Husserlfilozofija življenjanormativitynormativnostphilosophy of lifeNormalität als Grundphänomen des Lebens| versuch einer phänomenologischen Annäherung|V pričujočem članku skušamo pokazati, da je Husserlovo pojmovanje življenja zaznamovano z notrinsko normativnostjo na sleherni ravni. V tem kontekstu lahko razlikujemo med normalnostjo – kot širšim pojmom – in normativnostjo – kot specifičnim konceptom –, pri čemer se naše razpravljanje osredotoča predvsem na slednjo. Želimo razgrniti poglavitne tipe normativnosti znotraj Husserlovih del. Pri obravnavi najpomembnejših ravni normativnosti se bistveno sklicujemo na razmišljanja Anthonyja Steinbocka, v skladu s katerimi je mogoče razločiti štiri temeljne tipe normativnosti: soglasje, optimalnost, tipičnost in domačnost oziroma domači svet (Heimwelt). V nadaljevanju se raziskava osredotoči na prikaz, kako poglavitne ravni normativnosti razkrivajo drugačno vrsto reda pri racionalnih, samih sebe zavedajočih se bitjih kakor pri neracionalnih bitjih brez samozavedanja. Nazadnje skušamo demonstrirati, da obstaja načelna povezava med afektivnostjo in normativnostjo in da igra afektivnost odločilno vlogo pri konstituciji različnih oblik normativnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko