339 KB0 KB202320262026Petrič, Vesnaštevilka:1letnik:4str. 155-160DOI:10.4312/svetovi.4.1.155-160COBISSID_HOST:270990339ISSN:2820-6088URN:URN:NBN:SI:doc-2YPX15EPslZaložba Univerze v LjubljaniSvetovi (Ljubljana)Antropologijaantropološko-literarno pisanjeavtoetnografijaeksofonijeEtnologijaKnjižni jezikkulturna raznolikostNarečjaSlovenščinaspominiŠpanščinaUčenje in poučevanjeVečkulturnostvečnačinska antropologijaLingvistična kameleonka|Od malega so mi odrasli očitali, da sem jezikava. S tem so predvsem želeli povedati, kako jim gre na živce moje postavljanje zase in oporekanje vélikim krivicam, ki se dogajajo majhnim otrokom. Toda na neki način so imeli prav: rada sem se ukvarjala z besedami, jih formirala v čete in pošiljala v boj, če je bilo treba. Majhna in bojazljiva, kot sem bila, nisem imela veliko drugih orožij, in kmalu je beseda postala moja najboljša prijateljica. In z njo … jezik. Moja jezična pot se je pričela v majhnem stanovanju, kjer se je govorila dolinščina, ki spada med dolenjska narečja, čeprav je del notranjske regije. Ta pa je bolj kot ne le slovenski Božiček, v katerega nekateri verjamejo, drugi neTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)