453 KB0 KB201420252022Cerar, Anaštevilka:2letnik:9str. 94-112DOI:10.55707/eb.v9i2.120COBISSID_HOST:134553859ISSN:2350-384XURN:URN:NBN:SI:doc-2YIMF1N0slFakulteto za upravljanje, poslovanje in informatikoRevija za ekonomske in poslovne vedebullyingdelovno okoljemedicinske sestremobbingmobingnasiljenursesustrahovanjeviolencework environmentMobing, ustrahovanje in nasilje na delovnem mestu|Mobing v ožjem pomenu pomeni šikaniranje na delovnem mestu, ki ga običajno izvaja nadrejena oseba nad žrtvijo, ki je nad početjem, ki ga doživlja, nemočna. V širšem pomenu pa govori o poniževanju, zaničevanju, zatiranju in izločevanju iz delovne organizacije. Je vrsta psihičnega nasilja nad osebo. Ustrahovanje in nasilje pa se opredeljuje kot psihično nasilje, ki lahko v vsakem času preide tudi v fizično nasilje nad osebo. Velikokrat govorimo o ustrahovanju kot o le psihičnem nadlegovanju, ki je izvedeno v stanju afekta osebe, pa vendar ne nosi hujših posledic in je večkrat sestavljeno le iz praznih besed, žaljivk, ki izzvenijo. Načeloma se osebe, ki so ustrahovane, ne bojijo napadalcev kot v primeru mobinga ali nasilja. Nasilje pa je v večini primerov fizične narave. Velikokrat ga zdravstveni delavci doživljajo s strani pacientov, s tem da tudi sodelavcev in nadrejenih ne smemo izpustiti. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni v zdravstvu na svojih delovnih mestih izpostavljeni mobingu, ustrahovanju in nasiljuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko