262 KB0 KB199120252024Terčelj, Marija Mojcaštevilka:letn. 34 = 85str. 85-105ISSN:0354-0316COBISSID_HOST:220093187URN:URN:NBN:SI:doc-2XP6ECHIslSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)dobro življenjeduhovna ekologijaetnologijaholizemJužna Amerikakozmologijakulturni brikolažPačamamapačamamizemstaroselciPačamama in pačamamizem| staroselsko pojmovanje narave in novodobna družbena ter duhovna gibanja|Over the last twenty years, the concept of Pachamama has moved from its original indigenous cosmology into post-development studies, political and environmental discourse, as well as into the ideology of urban paganism and spiritual ecology all over the world. In contrast to the anthropocentric epistemology of the global North, Pachamamism draws on the holistic traditions of the Quechua (quechua) and Aymara (aymará) indigenous traditions, in particular the concepts of Pachamama (Mother Earth) and the ‘good living’ (sumak kawsay). The paper presents the diversity of content and social complexity of PachamamismKoncept Pačamame (Pachamama) je v zadnjih dvajsetih letih s prvotne indigene kozmologije prešel v postrazvojne študije, politični in okoljevarstveni diskurz ter v ideologijo urbanega paganizma in duhovne ekologije širom po svetu. V nasprotju z antropocentrično miselnostjo globalnega severa se pačamamizem sklicuje na holistična izročila staroselskih ljudstev Kečua (quechua) in Ajmara (aymará), zlasti na koncepta Pačamame (Matere Zemlje) in ‘dobrega življenja’ (sumak kawsay). Prispevek predstavi vsebinsko raznolikost in družbeno kompleksnost pačamamizmaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej