33 KB78 KB29 KB200220262003Marušič, AndrejMarušič, DorjanStarc, Radovanštevilka:3letnik:42str. 95-101ISSN:0351-0026COBISSID:995813URN:URN:NBN:SI:doc-2SEM4PRVenInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvocoronary angiographycoronary diseasedejavniki tveganjakoronarna angiografijakoronarna bolezenpreprečevanjepreventionrisk factorsCan psychological risk factors for coronary heart disease predict extent and severity of coronary atherosclerosis?| Ali lahko psihološki dejavniki tveganja za koronarno srčno bolezen napovedujejo razširjenost in težavnost koronarne ateroskleroze?|Objective: The main objective of the present study was to test prediction of angiographically determined coronary atherosclerosis on the basis of presence of various psychological and other coronary risk factors. Methods: The sample constituted 176 male patients with coronary heart disease (CHD) who underwent coronary angiography. Exploratory variables consisted of psychological (personality traits of neuroticism and sensitisation, and emotional coping style) and other coronary risk factors (age, family history, smoking, hypertension, total, LDL and HDL cholesterol). Outcome variables of the study were extent score of disease and severity score of disease. The goal of statistical analysis was to find best fitting multivariate linear models. Results: Both final models included only LDL and age. Psychological risk factors did not contribute significantly to the prediction of extent and severity of coronary artery disease. Conclusion: We concluded that the clinical entity of CHD should be differentiated from its underlying pathologicprocess, coronary atherosclerosis, and so should be CHD risk factorsdistinguished from the risk factors for development of atherosclerosis.Different reasons can be given for the absence of significant associations between important risk factors and extent or severity of disease.For psychological risk factors in particular, a multistage developmentof CHD with the potential for different risk factors involvement atdifferent stages, is the best explanation. Most probably, psychological riskfactors are involved in acute and sudden deteriorations in coronary flow due to coronary vasoconstriction or spasm, which makes them more important in the secondary rather than the primary prevention of coronary heart diseaseNamen. Osnovni namen predstavljene študije je bil preveriti, ali lahko napovemo angiografsko določeno koronarno aterosklerozo na podlagi podatkov o prisotnosti različnih psiholoških in drugih koronarnih dejavnikov tveganja. Metode dela. Vzorec je sestavljalo 176 bolnikov moškega spola s koronarno boleznijo (KB) po koronarni angiografiji. Obravnavane neodvisne spremenljivke so predstavljale psihološki (osebnostni potezi neuroticizma in senzitizacije ter emocionalno obvladovanje stresa) in drugi koronarni dejavniki tveganja (starost, pozitivna družinska anamneza, kajenje, povišan krvni tlak, celokupni, LDL in HDL holesterol). Odvisni spremenljivki sta bila rezultata razširjenosti in težavnosti bolezni. Cilj statistične analize je bil najti ustrezna multivariantna linearna modela. Rezultati. Oba končna modela sta upoštevala le LDL in starost. Psihološki dejavniki tveganja niso pomembno doprinesli k napovedi razširjenosti in težavnosti koronarne arterijske bolezni. Sklepne misli. Na podlagi dobljenih rezultatov smo sklenili, da je potrebno ločevati med klinično entiteto KB in osnovnim patološkim procesom, toje koronarno aterosklerozo. Vzporedno s tem je potrebno razlikovati tudi meddejavniki tveganja za KB in dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze. Različne razloge lahko naštejemo za odsotnost povezanosti med nekaterimi pomembnimi dejavniki tveganja in razširjenostjo ter težavnostjo bolezni. Gledepsiholoških dejavnikov velja izpostaviti večstopenjski razvoj KB z vpletenostjo različnih dejavnikov tveganja na različnih stopnjah. Psihološki dejavniki tveganja so najverjetneje vpleteni v akutnem in nenadnem poslabšanjukoronarnega pretoka zaradi koronarne vazokonstrikcije ali celo spazma, kar bi pomenilo, da so lahko pomembnejši v sekundarni kot v primarni prevenciji koronarne bolezniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS