228 KB58 KB200920262022Bagari, Saraštevilka:2/3letnik:22str. 231-252COBISSID:108462083ISSN:1580-6316URN:URN:NBN:SI:doc-2PA6WHJTslInštitut za delo, Pravna fakultetaDelavci in delodajalcidelo na daljavodelo s krajšim delovnim časomdelovna razmerjadelovno pravoDirektiva WLBflexible working arrangementsgibljivi delovni časpart-time workprožne ureditve delateleworking flexible working schedulesusklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaWLB directivework-life balanceDirektiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter pravica do zahteve za prožne ureditve dela|Flexible working arrangements are one of the most important measures to facilitate work-life balance, which is also recognized at EU level. The paper addresses the right to request flexible working arrangements, as regulated in Directive (EU) 2019/1158 on work-life balance for parents and carers. In this respect, the paper defines the right to request flexible working arrangements, as set out in the Directive, and its limitations, which may have a significant impact on the (non-)exercise of this right in practice, have been defined. In the following, an analysis of the current Slovenian regulation in the light of the requirements of the Directive is made. In doing so, the paper answers the question whether the current legislation already meets the requirements of the Directive, where there are possible shortcomings and opportunities for improvement. It also mentions the regulation of some other countries, which can serve as an example of good practice in the further regulation at the national level and points out the positive and the negative aspects of flexible working arrangements as an instrument to facilitate work-life balanceProžne ureditve dela so ene najpomembnejših ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kar je prepoznano tudi na ravni EU. Prispevek obravnava pravico zahtevati prožne ureditve dela, kot je urejena v Direktivi (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev ter oskrbovalcev. Opredeljena je pravica do zahteve za prožne ureditve dela, kot jo določa Direktiva, in njene omejitve, ki lahko pomembno vplivajo na (ne)uresničevanje te pravice v praksi. V nadaljevanju je podana analiza veljavne slovenske ureditve v luči zahtev, podanih v Direktivi. Pri tem odgovarjam na vprašanje, ali veljavna zakonodaja že izpolnjuje zahteve iz Direktive, kje so morebitne pomanjkljivosti in možnosti za izboljšavo. Omenjena je tudi ureditev v nekaterih drugih državah, ki lahko služijo kot primeri dobrih praks pri nadaljnjem urejanju instituta na nacionalni ravni, ter pozitivni in negativni vidiki prožnih ureditev dela kot instrumenta za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani