40 KB643 KB35 KB199820252005Haarmann, Harald12 straništevilka:32letnik:32str. 221-232ISSN:1408-967XCOBISSID:31128674URN:URN:NBN:SI:doc-2HNALGQHenOddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniDocumenta Praehistoricaarheološke najdbeEuropeEvropajamska umetnostkipipaleolitiksimbolislikesymbolznakiThe challenge of the abstract mind| symbols, signs and notational systems in European prehistory|Since the earliest manifestations of symbolic activity in modern humans (Homo sapiens sapiens) in the Upper Palaeolithic, there is evidence for two independent cognitive procedures, for the production of representational images (naturalistic pictures or sculptures) and of abstract signs. The use of signs and symbols is attested for archaic humans (Homo neanderthalensis) and for Homo erectus while art in naturalistic style is an innovation among modern humans. The symbiotic interaction of the two symbolic capacities is illustrated for the visual heritage of Palaeolithic cave paintings in Southwestern Europe, for rock engravings in the Italian Alps (Val Camonica) and for the vivid use of signs and symbols in Southeastern Europe during the Neolithic. Around 5500 BC, sign use in Southeastern Europe reached a sophisticated stage of organization as to produce the earliest writing system of mankind. Since abstractness is the main theme in the visual heritage of theregion, this script, not surprisingly, is composed of predominantly abstract signsOd prve uporabe simbolov pri modernih ljudeh (Homo sapiens sapiens) v mlajšem paleolitiku so znani dokazi o dveh neodvisnih kognitivnih postopkih, ki ju predstavljata ustvarjanje naturalističnih slik ali kipov in ustvarjanje abstraktnih znakov. Uporaba znakov in simbolov je izpričana pri neandertalcih (Homo neanderthalensis) in za vzravnanega človeka (Homo erectus), medtem ko je naturalistična umetnost inovacija modernega človeka. To medsebojno prepletanje simboličnih zmogljivosti smo ponazorili pri dediščini paleolitskih jamskih slik Jugozahodne Evrope, pri skalnih gravurah v italijanskih Alpah (Val Camonica) in pri živahni uporabi znakov in simbolov v neolitiku Jugovzhodne Evrope. Okoli leta 5500 pr.n.št. je dosegla uporaba znakov v Jugovzhodni Evropi visoko raven organiziranosti in nastal je najzgodnejši sistem pisave v zgodovini človeštva. V pisavi prevladujejo abstraktni znaki, kar ne preseneča, saj je abstrakcija glavni motiv slikovne dediščine te regijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta