4849 KB54 KB198520252019Cosier, JamesLampič, BarbaraRutar, Andrejkaštevilka:51str. 5-26ISSN:0354-0596COBISSID_HOST:70701666URN:URN:NBN:SI:doc-2BAGJW2NslZnanstvena založba Filozofske fakulteteDela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljaniagricultureekološko kmetijstvoenvironmental protectionkmetijstvoonesnaževanje okoljaorganic agricultureSloveniaSlovenijasustainable developmenttrajnostni razvojvodni viriwater resourcesVrednotenje intenzivnosti okoljskih pritiskov kmetijstva na podzemno vodo v Sloveniji|Using a composite environmental index, we assessed how environmentally sustain-able agriculture is by examining water bodies of groundwater (WBG) in Slovenia. Apart from studying identifiable differences among 21 WBG, we also analysed and detailed the pressures of agricultural activities including by different types of aquifer porosity. We found that the most heavily burdened WBG have an intergranular type of porosity. From the standpoint of environmental sustainability agriculture is ill-sui-ted on all five of the alluvial plains with intergranular aquifers in Slovenia. The lowest index was calculated in the area of the WBG in the Drava basin (-0.54), followed by the Mura (-0.34) and Sava basin together with the Ljubljana Marshes (-0.24). In order to better illustrate responsiveness, through analysis of spatial patterns of ecological-ly cultivated areas, we evaluated the distribution of the most sustainable agricultu-ral practices and found that organic farming is more prevalent on water bodies with predominantly karst type of porosity (17.1% of organically cultivated agricultural land) and it occurs least on alluvial plains with intergranular aquifers (barely 3.7% of organically cultivated agricultural land). Calculations of the sustainability index of agriculture at the level of WBG proved to be very suitable approach for determining environmental sustainabilityS sestavljenim okoljskim indeksom smo ocenili stopnjo okoljske trajnosti kmetijstva po vodnih telesih podzemne vode (VTPodV) Slovenije. Poleg prepoznanih razlik med 21 VTPodV smo analizirali in prikazali pritiske kmetijske dejavnosti še po različnih tipih poroznosti vodonosnikov. Ugotavljamo, da so najbolj obremenjena VTPodV medzrnskega tipa poroznosti. Kmetijstvo je na prav vseh 5 aluvialnih ravninah Slove-nije z medzrnskimi vodonosniki z okoljskega vidika manj trajnostno. Najnižji indeks smo izračunali na območju VTPodV Dravska kotlina (-0,54), sledita Murska (-0,34) in Savska kotlina z Ljubljanskim barjem (-0,24). Za boljšo ilustracijo odzivov smo z analizo prostorske zastopanosti ekološko obdelanih površin vrednotili zastopanost najbolj trajnostne kmetijske prakse ter ugotovili, da je ekološko kmetijstvo bolj za-stopano na vodnih telesih s prevladujočim kraškim tipom poroznosti (17,1 % ekolo-ško obdelanih kmetijskih zemljišč) in najmanj na aluvialnih ravninah z medzrnskimi vodonosniki (komaj 3,7 % ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč). Izračun indeksa trajnosti kmetijstva na ravni VTPodV se je za ugotavljanja okoljske trajnosti izkazal kot zelo primerenTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta