310 KB0 KB200520252019Kovač Šebart, Mojcaštevilka:2letnik:70 = 136str. 10-30ISSN:0038-0474COBISSID:69817186URN:URN:NBN:SI:doc-29J624AWslZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikačlovekove praviceeducationhuman rightsjavne šolepublic schoolvaluesvrednotevzgoja in izobraževanjeZdravi razum kot mesto boja za univerzalnost|V besedilu privzemamo tezo, da se ideologija udejanja v naših zdravorazumskih pomenih in praksah, zato moramo, če želimo "prekiniti prevlado" partikularnosti v vzgoji v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, preučiti "delovanje zdravega razuma kot mesta boja" (Apple 2018, str. 267) ter ga zasesti z univerzalnimi vrednotami in dolžnostmi, ki so vpisane v človekove pravice. Vzgoja v javni vzgojno-izobraževalni ustanovi v območju temeljnih skupnih vrednot, ki si jih delijo različni partikularni vrednotni sistemi, tako ne sme ostati "nereflektirana". Tudi prevladujoče družbene norme in različne kulturne specifike, zlasti ko vodijo ravnanja in odločitve, je treba reflektirati v okviru skupnih vrednot in norm, ki imajo univerzalno veljavo. Naloga šole namreč je, da si prizadeva, da učenci skupne vrednote in norme ponotranjijo in jih kot načela uporabijo v različnih konkretnih okoliščinah. To omogoča, da je zdravorazumsko rezoniranje pri vrednotah, ki si jih delimo, "pri vseh enako" (Medveš 2018, str. 48). Z razpravo se odzivamo tudi na "filozofsko poglobitev" obravnavane problematike (prav tam) in pokažemo, da priporočil, naj učitelj v šoli vzgojno ravna po "zdravi pameti", ne zasmehujemo, temveč jih ves čas obravnavamo še kako resnoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije