495 KB0 KB193820262020Voglar, Grega E.številka:3letnik:78str. 140-152ISSN:0017-2723COBISSID:13027843URN:URN:NBN:SI:doc-28D0A4UHslZveza gozdarskih društev SlovenijeGozdarski vestnikdegradirana območjagozdovikamnolomipoškodbe v krajinisanacijaPoškodbe v krajini - primer sanacije kamnolomov v Sloveniji| Landscape wounds - case study of quarry rehabilitation in Slovenia|Ljudje smo zaradi vse opaznejših posegov v prostor bolj kot doslej občutljivi za razvrednotenje videza okolja - poškodb v krajini. Razvrednotenje videza je vedno povezano z drugimi vrstami razvrednotenja, kot so razvrednotenje tal, gozda, rastlinstva, reliefa ipd. Zato je razumljiv negativen odnos ljudi do opaznih posegov v prostor (površinskih kopov), ki s seboj prinašajo tudi negativne vplive. Med take posege vsekakor sodijo tudi kamnolomi za pridobivanje različnih mineralnih surovin. Posebno izstopajoče razvrednotenje videza so opuščeni in delujoči nesanirani kamnolomi, kakršnih je v Sloveniji veliko. Kot rešitev za zunanji videz te nepovratne spremembe reliefa zaradi izkoriščanja/eksploatacije mineralnih surovin - tehničnega kamna dolomita predstavljamo vzorčni primer postopka tehnične in biološke sanacije etaž/brežin kamnoloma Soteska, ki leži na Dolenjskem. Investitor z upoštevanjem zahtev slovenske zakonodaje postopoma sanira kamnolom in v sprejemljivih mejah sprotno preprečuje negativen vpliv na okolje. Namen strokovnega članka je poudariti, da lahko tudi po končanem izkoriščanju mineralnih surovin s pravilno načrtovano sanacijo degradiranega prostora že v nekaj letih uspešno blažimo poškodbe v krajini, ki jih predstavljajo kamnolomiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza gozdarskih društev Slovenije