643 KB57 KB196520252017Jakačić, MojcaKurdija, Slavkoštevilka:5letnik:54str. 765-785, 911ISSN:0040-3598COBISSID:35261021URN:URN:NBN:SI:doc-26R8SFTPslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaCluster analysisLocal electionsLokalne volitveRazvrščanje v skupineVolilcivolilna udeležbaVotersAnaliza neodločenih volivcev in vprašanje volilne udeležbe na primeru lokalnih volitev v Ljubljani|The purpose of this article is to shed light on the issue of undecided voters who represent a heterogeneous group of the electoral body considering both voting behaviour and voter turnout. Based on the theoretical elaboration in the introduction, the central part of this article presents the results of research conducted among undecided voters at the time of local elections held in the City Municipality of Ljubljana in 2010. The results show that undecided voters can be categorised in four representative groups: "superficial tactics", "informed critics", "wavering sceptics" and "disappointed passive voters". Voter turnout was ensured with the first two groups, it was uncertain with the third one, while the fourth group of voters tends to abstain. The findings also reveal that undecided voters are not indifferent about the results of elections. The reasons for their growing abstinence can primarily be seen in their wavering trust in political decision-making mechanisms and political players. Because of this, a large segment of the electoral body no longer sees any purpose in participating in electionsNamen članka je osvetliti problematiko neodločenih volivcev kot heterogene skupine volilnega telesa z vidika dejavnikov volilnega vedenja in volilne udeležbe. Na podlagi teoretskih izhodišč volilnega vedenja iz uvodnega dela so v osrednjem delu članka predstavljeni rezultati raziskave med neodločenimi volivci lokalnih volitev 2010 v Mestni občini Ljubljana. Rezultati kažejo, da lahko neodločene volivce razvrstimo v štiri značilne skupine: "površne taktike", "informirane kritike", "negotove skeptike" in "razočarane pasivneže". Volilna udeležba je zanesljivejša pri prvih dveh skupinah, negotova pri tretji skupini, zadnja skupina pa se nagiba k volilni abstinenci. Ugotovitve tudi kažejo, da neodločenim volivcem ni vseeno za izide volitev. Razloge za vse večjo volilno abstinenco gre v prvi vrsti iskati v vse nižjem zaupanju v politične mehanizme odločanja in politične akterje, zaradi česar dobršen del volilnega telesa ne vidi smisla v glasovanju na volitvahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede