1219 KB65 KB195520251998Lipavic Oštir, Aljaštevilka:2letnik:38str. 87-113ISSN:0024-3922COBISSID:8170594URN:URN:NBN:SI:doc-2212GQOXdeUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)GermanlinguisticslingvistikanemščinarodilniksamostalniksintaksaAnalytischer und synthetischer Genitiv im Deutschen - ein diachroner Vergleich|Tema prispevka je jezikovna analiza samostalniške besedne zveze kot prilastkovega rodilnika (brezpredložni ali sintetični rodilnik) in predložne zveze s predlogom von (predložni ali analitični rodilnik) v zgodovini nemškega jezika. Za jezikovno gradivo smo izbrali verske spise iz vseh obdobij razvoja jezika: Der Althochdeutsche Isidor, Meister Eckhart, Martin Luther, Abraham a Santa Clara, Martin Scheeben. Teoretična izhodišča smo povzeli po slovenskem modelu naravne skladnje, ki predpostavlja soobstoj dvojice krepka in šibka zgradba, opisuje njune lastnosti, odnos med njima in njuno slovnično okolje, ki je lahko spremenljivo glede na različne faze gramatikalizacije. Predložni rodilnik ima naslednje lastnosti krepke zgradbe: njegova glasovna in oblikovna zgradba je zapletenejša od glasovne in oblikovne podobe brepredložnega rodilnika, pomensko je ta zgradba bolj specializirana oziroma manj splošna od brezpredložnega rodilnika (kot nadomestna zgradba se ne uporablja za vse vrste sintetičnega rodilnika), z vidika govorca se predložni rodilnik teže proizvaja in z vidika naslovnika se laže dekodira. Kot lastnost krepke zgradbe se je pokazala tudi pogostnost pojavljanja v starejših besedilih (sintetični rodilnik se pojavlja pogosteje) in primerjava slovničnega okolja obeh sopomenk v besedilu iz 19. stoletja, iz katere je razvidno, da se predložni rodilnik pojavlja v zapletenejšem slovničnem okolju kot brepredložni. Primerjava slovniočnega okolja šibke zgradbe med posameznimi obdobji razvoja je pokazala širjenje le-te v manj preprosto slovnično okolje v mlajših obdobjih, posebno zaznamovanost je bilo zaznati pri obdelavi zgledov iz baročnih besedil. Pogostnost pojavljanja in obdelava slovničnega okolja (na osnovi 1552 zgledov)obeh zgradb je potrdila vse predpostavke. Izjema je domneva o možnem širjenju krepke zgradbe v manj zapleteno slovnično okolje v kasnejših stoletjih, ki zaradi nezadostnega števila zgledov ne bi izkazala statistične pomenljivosti. Toda že veliko manjša pogostnost pojavljanja (razmerje v 19. stoletju je 7,7 : 0,56 zgleda na stran v prid sintetičnemu rodilniku) priča o zaznamovanosti krepke sopomenkeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta