260 KB58 KB200720252022Petrič, Matejštevilka:1letnik:16str. 77-95DOI:10.4312/ars.16.1.77-95COBISSID_HOST:160662531ISSN:1854-9632URN:URN:NBN:SI:doc-1ZW0M7VFsl= University of Ljubljana PressZaložba UniverzeArs et humanitasChristianizationChurch historyEusebius CaesariensisheresiesherezijepaganismpoganstvopokristjanjevanjeRufinus AquileiensisKrščanski imperij in cerkvena zgodovina| primer Rufina iz Akvileje|The paper deals with the Church history, which Rufinus of Aquileia, a prominent Christian author of the late 4th and early 5th centuries, wrote after the Goths in-vaded northern Italy in 401/402. It was partly a translation of the Church history of Eusebius of Caesarea to which Rufinus added an appendix in two books describing the events of 325–395. I will attempt to show in what way Rufinus followed in this appendix the conventions and themes set forth by Eusebius, providing several illus-trations of Rufinus’ writing procedure. The key concerns are Rufinus’ representation of the apostolic succession of bishops, his biographical interests, representation of heresy, the suffering of the Jews, pagan persecution and the expansion of Christianity both outside and within the empire, encompassing the conversion of foreign pagans and the fight against local Roman paganism in Egypt and Italy. Rufinus’ appendix is something quite different form Eusebius’ work. Gone are the numerous quotations of sources, which lend Eusebius’ work an air of impartiality and authenticity. Instead Rufinus’ appendix is based to a large degree on oral sources. Rufinus also displays a deep interest in the miraculous, making his appendix a veritable treasure trove of small and large miracles performed by Christians. All this serves his purpose of showing how God is in fact the one pulling the strings behind historical events, and thus orthodox pro-Nicene Christians always prevail against heretics and pagans, since they have the one true God on their sideČlanek je posvečen Cerkveni zgodovini, ki jo je po gotski invaziji v severno Italijo v letu 401/402 napisal Rufin iz Akvileje, eden najvidnejših latinskih krščanskih piscev poznega 4. in zgodnjega 5. stoletja. Rufinova Cerkvena zgodovina je v osnovi prevod istoimenskega dela Evzebija iz Cezareje, ki sta mu dodani dve knjigi, v katerih Rufin opisuje dogodke iz let 325–395. Članek predstavi, na kakšen način je Rufin v tem do-datku sledil praksi in temam, ki jih je v svojem delu ustoličil Evzebij, pri čemer Rufi-novo metodo ponazori z več primeri. Glavne teme dodatka, ki ji članek obravnava, so Rufinova uporaba Evzebijevega koncepta apostolskega nasledstva, njegovo zanimanje za biografije vidnih kristjanov, za herezije, trpljenje Judov, pogansko preganjanje ter za širitev krščanstva tako znotraj kot zunaj meja rimskega cesarstva. V povezavi s tem se prispevek posveča predvsem pokristjanjenju tujih poganskih ljudstev in boju proti poganstvu v rimskem Egiptu ter Italiji. V celoti gledano je Rufinov dodatek v dveh knjigah v svojem bistvu precej drugačen od Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Namesto neprestanega navajanja virov, ki daje Evzebijevemu delu avreolo objektivnosti in pri-stnosti, je Rufin svoj dodatek v večji meri osnoval na ustnih virih. Poleg tega izkazuje globoko zanimanje za čudeže, zaradi česar je dodatek prava zakladnica najrazličnejših čudežev, ki so jih v 4. stoletju izvršili kristjani. Opise čudežev Rufin izkoristi za to, da vedno znova pokaže, kako je gibalo zgodovinskega dogajanja dejansko krščanski Bog, ki poskrbi, da pravoverni kristjani premagajo heretike in poganeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta