161 KB32 KB199220252015Tonkli-Komel, Andrinaletnik:24številka:94/95str. 147-160ISSN:1318-3362ISSN:2232-6650COBISSID:513457282URN:URN:NBN:SI:doc-1L1VZRV5slNova revijaPhainomena (Ljubljana)antična filozofijadialoggrška filozofijaPlato, 427-347 pr.n.št.Dialog, mnogoglasna pošast ali kakšna bolj krotka žival?|Pozivanje k dialogu najbrž ni najbolj ustrezen opis tega, kar naj bi Sokrat počel. Njegovo nenehno "zapletanje v pogovore" ni bilo sprejeto kot "iskanje dialoga" v smislu "splošnega konsenza" in "pomiritve", ampak obtoženo "motenja javnega reda", njegov poskus "dialogiziranja" obtožbe pa zavrnjen kot skrajna provokacija. Kot da ni nič bolj politično subverzivnega od - dialoga. Četudi bi držalo, da dialog v Platonovi "sokratski drami" uhaja v avtorjev filozofski monolog, nas tu bolj zanima, kako iz Sokratove "obsedenosti s pogovori" sploh nastane ta "mnogoglasna formacija: od "nedopuščenega" dialoga v Apologiji, "zavrnjenega" v Gorgiasu do "palinodičnega" ali "palilogičnega" v FajdrosuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko