192 KB39 KB201320252023Premelč, Davidletnik:49številka:6/7str. 1038-1050ISSN:0353-6521COBISSID:181766147URN:URN:NBN:SI:doc-1JHS2NK9slLEXPERAPodjetje in deloodgovornostodvetnikiodvetniške storitveodvetništvoregulatorni okvirSodiščaumetna inteligencazaupnostUmetna inteligenca in prihodnost odvetniškega poklica| pravne, etične in regulatorne dileme s poudarkom na možnih posegih v pravice posameznika in s tem povezani odgovornosti|The paper discusses the extremely rapid development of artificial intelligence systems and analyses their impact and applicability in the provision of legal services both on a global level and in Slovenia. In doing so, it attempts to define how recent and future technological developments in the field of AI will affect the legal profession itself, in particular the structure of work and employees in law firms, and what adjustments and restructuring can therefore realistically be expected in the short and medium term. On the one hand, it highlights a number of ethical, legal and regulatory dilemmas associated with the use of AI systems, including in terms of possible interference with individual rights. On the other hand, it highlights such dilemmas, especially against the background of the existing normative regulation of the legal profession in Slovenia, including the issues of liability, the duty of confidentiality and the need for adequate regulation of the services of alternative providers of legal advice using AIPrispevek obravnava izjemno hiter razvoj sistemov umetne inteligence in analizira njihov vpliv in uporabnost pri izvajanju odvetniških storitev v svetu in v Sloveniji. Pri tem se skuša opredeliti do tega, kako bosta nedavni in bodoči tehnološki razvoj na področju UI vplivala na sam odvetniški poklic, zlasti na strukturo dela in zaposlenih v odvetniških pisarnah, in kakšne prilagoditve in prestrukturiranja je torej realno pričakovati kratko- in srednjeročno. Pri tem na eni strani opozarja na številne etične, pravne in regulatorne dileme, ki so povezane z uporabo sistemov umetne inteligence, med drugim z vidika možnih posegov v pravice posameznika. Na drugi strani pa osvetli tovrstne dileme še posebej z vidika obstoječe normativne ureditve odvetništva pri nas, vključno z vprašanji odgovornosti, dolžnostjo varovanja tajnosti in potrebo po ustrezni ureditvi storitev alternativnih ponudnikov pravnega svetovanja z uporabo umetne inteligenceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia