1248 KB52 KB199020252003Kovács, Attilaštevilka:43str. 164-184ISSN:0354-0286COBISSID:8963917URN:URN:NBN:SI:doc-1EJKCKAWslInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)demografska statistikademografski razvojHungarian SlovenesHungaryMadžarskanarodna identitetanarodne manjšinePorabjePorabski Slovencistatistični podatkiŠtevilčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v Sombotelu|The article presents a short demographic history of Slovenes in Hungary from 1941 to 2001, with special emphasis on Szombathely, the administrative, economic and cultural center of the Železna županija/Vas megye. The analysis of census data showed that the number of persons with Slovene as their mother tongue decreased by one third in the above mentioned period, mostly due to assimilation processes. The survey of Slovene or Slovene mother tongue settlements indicated that in 1941 90% of all declared Slovenes lived in the Porabje/Raba region, which is the area of autochthonous settlement of Slovenes in Hungary. However, 60 years later, only one half of this number still lives there. The other half of people with Slovene as mother tongue in 2001 lived in other parts of the state, mostly Budapest, Szombathely, Mosonmagyarovar. Most of them moved from the territory of their autochthonous settlement, especially after 1948. The emigration of the Porabje Slovenes was affected primarily by two reasons, political and economic. Unlike Porabje, the number of Slovenes in Szombathely kept increasing from 1941 to 2001. All the respondents from Szombathely originate from the Porabje, and have mostly emigrated for economic reasonsPrispevek na kratko predstavlja stevilčni razvoj Slovencev na Madžarskem od leta 1941 do leta 2001, s posebnim poudarkom na stevilčnem razvoju Slovencev v Szombathelyu (Sombotelu), v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Železne županije. Analiza popisnih podatkov je pokazala, da se je število oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1/3, kar gre pripisati predvsem asimilacijskim procesom. Pregled po območjih naselitve Slovencev, oz. oseb s slovenskim maternim jezikom pa pokaže, da je leta 1941 v Porabju, na območju avtohtone poselitve Slovencev na Madžarskem živelo skoraj 90% vseh popisanih Slovencev, šestdeset let pozneje pa le polovica. Druga polovica oseb s slovenskim maternim jezikom je leta 2001 živela v ostalih predelih države, največ v Budimpešti, Sombotelu, Mosonmagyaróváru itd. Večina teh oseb se je izselila z območja avtohtone poselitve v Porabju, predvsem po letu 1948. Na razseljevanje porabskih Slovencev sta vplivala predvsem dva razloga, politični in gospodarski. Za razliko od Porabja pa se je število Slovencev v Sombotelu po popisnih podatkihv obdobju od leta 1941 do leta 2001 nepretrgoma povečevalo. Vsi anketiranci v mestu Sombotel, ki so bili zajeti v raziskavo, so po poreklu iz Porabja in večina od njih se je odselila zaradi gospodarskih razlogovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja