39 KB1086 KB28 KB199920252011Balič, JožeBrajlih, TomažDrstvenšek, IgorValentan, Bogdanštevilka:10letnik:57str. 709-718ISSN:0039-2480COBISSID:15487254URN:URN:NBN:SI:doc-1EIEHU9NenAssociation of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia et al.Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije et al.Strojniški vestnikformat STLocene zahtevnostiodrezovalni postopkislojevite tehnologijeDevelopment of a part-complexity evaluation model for application in additive fabrication technologies|With the rapid development and expansion of devices for the production of both traditional (cutting) procedures and layered technologies (also known as 3D printers or rapid prototyping/manufacturing), the question arises of how to find the appropriate production technology. The article describes the basic features of the CAD output file STL. The STL file format is a widelyused file format developed for layered technologies and, as such, a basis for analysing and developing methods when determining the complexity of a model. For the analyses of basic STL data, and complexity determination, several real-life models are presented. Actual manufacturing procedures suitable for the manufacture of unique products or serial production are presented, with accentuation towards layered technologies. Technological test models are analysed based on the fundamental properties of manufacturing and certain manufacturing processes are chosen using complexity estimation. The results are comparable with those choices of manufacturing procedures on the basis of experts' estimates. Complexity evaluation is also used for post-processing time determination for several layered technologiesKlasičnim odrezovalnim postopkom so se v zadnjih letih pridružili tako imenovani dodajalni postopki (slojevite tehnologije ali po domače 3D-tiskalniki). Če smo še pred leti vsaj okvirno vedeli kateri postopek izbrati za kateri izdelek, pa danes, ob upoštevanju vedno širše palete slojevitih tehnologij, temu ni več tako in le redki posamezniki še zmorejo slediti razvoju na tem izredno živahnem in hitro rastočem področju. Predstavljen je način določanja kompleksnosti izdelka na osnovi 3D-modela in uporaba izračuna pri izbiri izdelovalnega postopka ter določanju časa poobdelave pri določenih slojevitih tehnologijah. Članek opisuje osnovne značilnosti formata STL kot izhodne CAD-datoteke, ki predstavlja osnovo za analizo in razvoj postopkov določanja kompleksnosti oblike samega modela. Predstavljenih je več modelov iz realnega okolja, na katerih je izvedena analiza vhodnih podatkov in postopek določanja kompleksnosti oblike. Predstavljeni so aktualni izdelovalni postopki, primerni tako za izdelavo unikatnih izdelkov kot tudi za serijsko izdelavo, s posebnim poudarkom na slojevitih tehnologijah. Na osnovi temeljnih lastnosti izdelovalnih tehnologij so analizirani testni modeli in s pomočjo ocene kompleksnosti določeni primerni postopki izdelave oziroma čas, potreben za poobdelavo posameznega izdelka, izdelanega po postopkih slojevitih tehnologij. Rezultati so primerljivi z izkustveno določitvijo izdelovalnega postopka na osnovi ocene strokovnjakov, tako da je ob manjših dodelavah metoda tudi praktično uporabna. Sistem dokaj natančno izloči modele, ki jih je moč izdelati po postopku struženja, prav tako je ustrezno določena meja za uporabo rezkalnega stroja. Pri slojevitih tehnologijah enoznačno izbiro omejuje dejstvo, da te tehnologije v večini primerov omogočajo izdelavo izdelkov ne glede na njihovo kompleksnost. Izbira se je tako omejila na dve skupini, in sicer slojevite tehnologije, pri katerih je potreben dodaten podporni material, in slojevite tehnologije, pri katerih podporni material ni potreben, oziroma ga je mogoče reciklirati. Pri izbiri izdelovalnega postopka bi, ob upoštevanju določenih dodatnih omejitev posameznih slojevitih tehnologij, bila mogoča natančnejša izbira glede na kriterije, kot so čas izdelave, proizvodni stroški, material idr., vendar bi to zahtevalo aktualno bazo podatkov o samih postopkih. Sam način izračuna je bil izbran zaradi razmeroma preprostega izračuna in dokaj natančnega določanja kompleksnosti. Uporaba kompleksnosti za določanje izdelovalnega postopka pred tem ni bila raziskana. S problemom določanja časa poobdelave se danes srečujemo pri praktično vseh slojevitih tehnologijah, ta dejavnik pa bistveno vpliva tako na celoten čas izdelave kot tudi na ceno izdelka. Predstavljena rešitev omogoča izračun časa poobdelave na uporabniku razumljiv način in ob upoštevanju individualnih vplivov specifične naprave s preprosto primerjalno metodo glede na čas poobdelave testnih modelovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo