1072 KB0 KB196520252023Bezlaj, Lucija Zalaštevilka:3letnik:60str. 413–440, 570ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.60.3.413COBISSID_HOST:171171587URN:URN:NBN:SI:doc-19FN944CslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksaČlovekove pravicediscursive analysisdiskurzivna analizahuman rightsinterpelacijainterpelationlesson planOsnovne šoleretorikarhetoricUčenjeučna pripravaInterpelacija učencev in učenk v nosilce človekovih pravic| retorična analiza učne priprave|The article examines a discursive analysis of a lesson plan case study to identify how pupils are interpellated into an imagined community of bearers of human rights. The process of interpellation can be traced through language use as the site and tool of pedagogical practice. The rhetorical method, derived from Aristotle’s rhetorical apparatus, was applied to analyse the latter. In the study, several moments of interpellation through the discourse were discussed – the establishment of a sentimental image of the ‘universal community’, creating a distinction from societies that are temporally and spatially distant and presumed to violate human rights, and the ‘independent’ pronouncement of condemnation for rights violations. Analysing the processes of interpellation through language use in the pedagogical process demonstrates its unforeseen, inexplicit and often contradictory effects. Through them, a fissure inherent in the ideological construction of human rights itself is indicated; by invoking their universality, specific modes of exclusion are established and reproduced. V pričujočem članku s pomočjo diskurzivne analize primera učne priprave ugotavljam, na kakšen način so učenci in učenke interpelirani v zamišljeno skupnost nosilcev in nosilk človekovih pravic. Ideološki proces interpelacije je mogoče spremljati skozi rabo jezika, ki je mesto in orodje izvajanja pedagoške prakse. Za analizo tega je uporabljena retorična metoda, izhajajoča iz Aristotelovega retoričnega aparata, s katero so analizirani trije različni momenti interpelacije skozi diskurz – vzpostavitev sentimentalne podobe »univerzalne skupnosti«, vzpostavljanje ločnice do časovno in prostorsko oddaljenih družb, ki domnevno kršijo človekove pravice, ter »samostojno« izrekanje obsodbe kršenja pravic. Z analizo procesov interpelacije skozi jezikovno rabo v pedagoškem procesu so obenem prikazani nepredvideni, neeksplicitni in pogosto kontradiktorni učinki te rabe, skozi katere se nakazuje razpoka, inherentna sami ideologiji človekovih pravic, ki s sklicevanjem na univerzalnost vzpostavlja in reproducira specifične načine izključevanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede