379 KB0 KB199020252021Novak-Lukanovič, SonjaRiman, Barbaraštevilka:87str. 173-194ISSN:0354-0286DOI:10.36144/RiG87.dec21.173-194COBISSID:92177411URN:URN:NBN:SI:doc-18WLDIUMsl= Institute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)Hrvaškanarodne manjšineSlovenciSlovene as a minority languageSlovene community in CroatiaSlovene language in CroatiaSlovenes in neighbouring countriesslovenska skupnost na HrvaškemslovenščinaučenjeTrideset let učenja slovenskega jezika na Hrvaškem|The article explores Slovene language learning among the members of the Slovene community in Croatia over the past thirty years and their efforts to preserve and revitalise the Slovene language in Croatia. Slovenes have held the status of a national minority in Croatia since 1990. Before that, they had been one of the constituent nations of the common state, i.e., the former Yugoslavia. At that time, there had been a decrease in the use of Slovene among the members of the Slovene community in Croatia who, apart from their relatives, could speak Slovene only in the two Slovene societies then operating in Croatia. Therefore, there had been no intergenerational transmission of Slovene. After 1991, the interest in learning the Slovene language grew. Various forms of learning Slovene are available and the number of learners is increasing. Slovene is no longer only the mother tongue of members of the Slovene community in Croatia, but is also gaining economic importancePrispevek obravnava učenje slovenskega jezika med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v zadnjih tridesetih letih in njihova prizadevanja za ohranjanje in revitalizacijo slovenskega jezika na Hrvaškem. Slovenci so na Hrvaškem priznani kot narodna manjšina od leta 1990, pred tem pa so bili v skupni državi, nekdanji Jugoslaviji, eden od konstitutivnih narodov. Takrat smo bili priča opuščanju rabe slovenskega jezika med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki so se razen s svojimi sorodniki v slovenščini lahko pogovarjali le v dveh slovenskih društvih, ki sta do tedaj delovali na Hrvaškem. Medgeneracijski prenos slovenskega jezika zato na Hrvaškem ni prisoten. Po letu 1991 interes za učenje slovenščine narašča. Na voljo so različne oblike učenja slovenskega jezika, povečuje se število učencev, slovenski jezik pa ni več samo materni jezik pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, temveč pridobiva tudi ekonomski pomenTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja