200 KB51 KB201120252024Friesen, Tobiasštevilka:113/114letnik:29str. 33-54DOI:10.35469/poligrafi.2024.459ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:225811203URN:URN:NBN:SI:doc-14M0VIC1enDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafibreztelesnostdigital religiondigitalna religijadisembodimentembodimentfenomenologijaphenomenologyutelešenostThe precarious relationship between embodiment and digital religion|This article presents a critique of the prevalent notion that the digital realm is characterized by a condition of disembodiment and excarnation. In order to sub-stantiate its argument, this article initially presents an example of the discourse surrounding the disembodiment thesis, namely Richard Kearney’s considerations of touch in the digital age. In this context, the article uncovers a dominant discur-sive framing of harmonization vs. over-problematization. It then proceeds to exa-mine the work of Thomas Fuchs and his phenomenological critique of virtuality, which also emphasizes the aspect of disembodiment. Lucy Osler presents a coun-terargument to the thesis of disembodiment, simultaneously contributing to both phenomenological and embodiment research. Following Osler, this article argues that embodiment is inherently precarious and that the digital sphere requires a theory of multiple modes of embodiment rather than the creation of a dichotomy between embodiment and the digital. The article concludes with some theoretical considerations of digital religion and theological reflections on the possibility of an online Eucharist, a topic that was prevalent in Christian theology during the COVID-19 pandemicavtor v članku kritično obravnava prevladujoče mnenje, da digitalni svet za-znamuje stanje breztelesnosti in iztelešenosti oziroma ločenosti od telesa. V pod-krepitev svojih argumentov najprej analizira enega izmed diskurzov, povezanih s tezo o breztelesnosti, in sicer razmišljanja Richarda Kearneyja o dotiku v digitalni dobi. V tej analizi izpostavi prevladujoči diskurzivni vzorec harmonizacije na eni strani in pretiranega problematiziranja na drugi. Nato obravnava delo Thomasa Fuchsa, ki v svoji fenomenološki kritiki virtualnosti prav tako poudarja vidik brezelesnosti. Lucy Osler podaja protiargument tezi o breztelesnosti, s čimer hkra-ti bogati tako fenomenološke raziskave kot raziskave o breztelesnosti. po zgledu Osler avtor zagovarja stališče, da je utelešenost inherentno krhka in da bi bila di-gitalnemu svetu bolj kot ustvarjanje dihotomije med utelešenostjo in digitalnim potrebna teorija o različnih modusih utelešenosti. V zaključku avtor poda nekaj te-oretičnih razmislekov o digitalni religiji in teoloških refleksij o možnosti spletnega obhajanja, kar je bila v krščanski teologiji med pandemijo covida-19 pogosta temaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper