2096 KB23 KB197820252018Kuret, Robertštevilka:2letnik:41str. 215-223ISSN:0351-1189COBISSID:67455586URN:URN:NBN:SI:doc-14GIQROSslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostGirard, Renéidealni jazknjiževnost in psihoanalizaliterarne interpretacijemimetična željaodnos mentor-učenecslovenska književnostZupan, VitomilPostajati drugi, postajati bog v Zupanovem Potovanju na konec pomladi|The article uses Girard's mimetic theory to analyze the core relationship in Vitomil Zupan's novel Journey to the End of Spring, namely the relationship between the professor of Slovene and his admired pupil Tajsi. Tajsi's character is analyzed with the help of Girard's concept of the model of desire. Tajsi orients professor's desire and sets an example of the desired identity (ideal ego). The professor is becoming more and more like Tajsi, and there are moments in the novel where he appears as possessed by Tajsi since he begins to speak and act like him. This is one aspect of transformation into the admired model. The mechanics of the second aspect can be understood with the help of Žižek's reading of Lacan; becoming (like) the other also means taking the other's place in the relationship structure, thus enacting symbolic identification. Doing this, the subject should realize that a full being which is not lacking does not existČlanek s pomočjo Girardove teorije mimetične želje analizira osrednji odnos v romanu Vitomila Zupana Potovanje na konec pomladi, in sicer med profesorjem slovenščine in njegovim občudovanim dijakom Tajsijem. Tajsija bomo tako razumevali v okviru Girardovega koncepta modela želje, ki profesorju predstavlja orientir glede izbire lastnih objektov želje, obenem pa tudi želeno identiteto. Profesor se vedno bolj spreminja v Tajsija in pride do pojava obsedenosti, ko se zdi, da prek profesorja govori in deluje le še Tajsi. To predstavlja enega od aspektov subjektove transformacije v občudovani model. Pri tem bomo mimetično teorijo dopolnili z Žižkovim branjem Lacana ter ugotovili, da transformacija v drugega poteka tudi na simbolni ravni prevzemanja mesta drugega v strukturi odnosov. Transformacija v občudovani model pa naj bi v končni fazi subjektu prinesla spoznanje, da polno bitje brez manka ne obstajaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost