245 KB45 KB199220252025Erzetič, Mancaštevilka:132/133letnik:34str. 81-100DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.5ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246115843URN:URN:NBN:SI:doc-11CFZAKYenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)Agambendeliberativne praksekomunikacijapričevanjeRogićTestimony as a co-existential extension of deliberative practices|Članek se osredotoča na relevantnost pričevanja za deliberativne prakse, kjer lahko ugotovimo, da je bila ta téma v prejšnjih razpravah o deliberativni komunikaciji premalo poudarjena. To se zdi pomembno ne samo, ko gre za obravnavo deliberativnih praks v povezavi z zgodovinskim časom in njegovimi nasledki, temveč tudi neposredno z vidika njihove sodobne aplikacije. Pričevanja lahko namreč s tem, da se javljajo v različnih kontekstih (osebnih in medosebnih, dokumentarnih, literarnih, pravnih, zgodovinskih, religioznih itd.), prevzamejo ključno komunikativno vlogo v različnih življenjskih situacijah in na ta način omogočajo eksistencialno in koeksistencialno razširitev deliberativnih praks. V članku se najprej zadržim pri problemu konceptualizacije fenomena pričevanja ter pri razmerju med konteksti pričevanja in pogoji izražanja resnice, pri čemer se opiram zlasti na obravnave Hansa-Georga Gadamerja, Klausa Helda, Bernharda Waldenfelsa ter na Agambenovo razpravo o pričevanju in resnici v knjigi Quando la casa brucia (2020). Prispevek sklenem z deskripcijo konkretnega primera razširitve deliberativne prakse ob pričevanju Marijana Rogića, nekdanjega kaznjenca v koncentracijskem taborišču na Golem otokuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko