307 KB0 KB200520252022Nograšek, NežaPavlin, ŠpelaSpudić, DarjanŠtirn, Igorštevilka:1/2letnik:70str. 172-180ISSN:0353-7455COBISSID:113087747URN:URN:NBN:SI:doc-0YIMA6UQslFakulteta za športŠport (Ljubljana)balistični treningmeritvemočodrivsprintišportšportnikitestiranjetrening močiVpliv indeksa dinamične moči na odrivne in sprinterske sposobnosti športnikov|The dynamic strength index (DSI), also known as dynamic strength deficit or explosive strength deficit, is a variable that represents the relationship between an athlete’s ballistic peak force and maximum voluntary isometric contraction test force (MVIC). The purpose of this study was to evaluate the correlations between MVIC and DSI variables on jumping and sprinting performances. The study encompassed the testing of Physical Education students (n = 43). They performed ankle extensions, half-squats and deadlift MVIC tests, vertical jump tests, and 30-m sprint tests. DSIs were calculated between the combinations of the force obtained in the ballistic tests and the force obtained in the MVIC tests. We found no linear correlations between DSI and jump or sprint performances. On the contrary, linear correlations were found between jump and sprint performances and MVIC test results. Based on the results of our study, we can conclude that DSI cannot be used as a predictive metric for jump and sprint performances. We found higher predictive values for jump and sprint performance among MVIC tests. The isometric olympic bar pull test independently explained 21 to 50 % of the variability in jump performances and the isometric half-squat tests independently explained 16 to 40 % of the variability in sprint performances. Given the low predictive values of the broad range of calculated DSI variables for jumping and sprinting performances (which are the main components of sport successfulness), DSI-based training is questionable and should be further exploredIndeks dinamične moči (IDM), pogosto imenovan tudi dinamični primanjkljaj moči ali primanjkljaj hitre moči, je spremenljivka, ki izraža razmerje med največjo silo reakcije podlage pri izvedbi balističnega gibanja in največjo silo reakcije podlage pri izvedbi največje hotene izometrične kontrakcije (NHIK). Namen naše študije je bil preveriti povezanost med spremenljivkami NHIK in IDM spodnjih ekstremitet s spremenljivkami odrivne moči in časom sprinta na 10 m in 30 m. Študenti Fakultete za šport (n = 43) so izvedli teste NHIK za iztegovalke nog, teste odrivne moči in sprint na 30 m. Izračunani so bili IDM iz kombinacij med največjimi silami pri balističnih nalogah in največjimi silami pri NHIK. Glavna ugotovitev naše študije je, da med IDM in odrivnimi ter sprinterskimi sposobnostmi športnikov ni linearne povezanosti, obstaja pa linearna povezanost med odrivnimi in sprinterskimi sposobnostmi ter testi NHIK. Na podlagi rezultatov naše študije lahko zaključimo, da IDM ne predstavlja uporabne mere za napovedovanje odrivnih in sprinterskih sposobnosti športnikov. V večji meri so se za napovedovanje višine skoka in časa sprinta kot uporabne izkazale spremenljivke NHIK, predvsem izvedba izometričnega vlečenja olimpijske ročke in izometričnega polčepa, ki samostojno pojasnita od 21 do 50 % variance rezultatov višine skokov in od 16 do 40 % variance rezultatov sprinta na razdalji 30 m. Čeprav v študiji nismo preiskovali vpliva vadbe na spremembo IDM, je zaradi majhnega deleža pojasnjene variance odrivnih in sprinterskih sposobnosti (ki se sicer pojavljajo v športih) s širokim spektrom uporabljenih spremenljivk IDM učinkovitost načrtovanja vadbenega procesa na podlagi IDM vprašljiva in posledično potrebna nadaljnjega raziskovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport