1706 KB83 KB199920252024Kieswanti, ChristineLim, MettaMinola Ginting, BobbySenjaya, Theoletnik:37številka:66str. 27-50ISSN:0352-3551DOI:10.15292/acta.hydro.2024.02COBISSID_HOST:214403075URN:URN:NBN:SI:doc-0YGBM8TUenFakulteta za gradbeništvo in geodezijoActa hydrotechnica1D modeling1D modeliranje2D modeling2D modeliranjecoupled 1D–2D modelingDam-BreakHEC-RASporušitev pregradepovezano 1D–2D modeliranjeWay-ElaComparison of 1D, coupled 1D–2D, and 2D shallow water numerical modeling for dam-break flow analysis of Way-Ela dam, Indonesia| Primerjava 1D, povezanega 1D–2D modeliranja plitvih voda za analizo pretoka ob porušitvi jezu Way-Ela, Indonezija|This study analyzes the flood inundation area using shallow water numerical modeling with HEC-RAS 6.3 software by comparing 1D, coupled 1D–2D, and 2D approaches. As a case study, the 2013 Way-Ela dam-break event in Indonesia is selected. Way-Ela Dam naturally formed by landslides in 2012, collapsed due to a piping mechanism after a heavy rainfall event. To estimate the breach outflow hydrograph, an empirical parametric model based on regression formula is used. Compared with the observed data, the numerical results show the 2D model produces the most accurate results among others, with reasonable computational time, while the 1D model, despite being computationally very efficient, misinterprets the flood extent map. The coupled 1D–2D model produces results similar to that of the 2D model; however, this coupled approach, which is expected to be more computationally efficient than the 2D one, interestingly yields a significantly longer calculation time. Some possible reasons are thus discussed. Additionally, comparisons for the water level and velocity are also presented in several locations to point out the difference between each model. Our finding informs the selection of an appropriate hydrodynamic model for dam-break simulations, balancing the result accuracy and computational costV tej študiji je analizirano območje poplavljanja z numeričnim modeliranjem plitvih voda s programsko opremo HEC-RAS 6.3, in sicer s primerjavo različnih pristopov: 1D, povezanega 1D–2D in 2D. Za študijo primera je izbran dogodek porušitve jezu Way-Ela v Indoneziji leta 2013. Jez Way-Ela se je naravno oblikoval zaradi zemeljskih plazov leta 2012, nato pa se je zaradi notranje erozije po močnem deževju porušil. Za oceno hidrograma odtoka ob porušitvi se uporablja empirični parametrični model, ki temelji na regresijski enačbi. Numerični rezultati v primerjavi z opazovanimi podatki kažejo, da 2D model podaja najnatančnejše rezultate, s sprejemljivim računskim časom, medtem ko 1D model, kljub časovni učinkovitosti izračuna, napačno izračuna obseg poplave. Povezani 1D–2D model poda podobne rezultate kot 2D model; vendar pa je pri povezanem pristopu čas izračuna bistveno daljši, čeprav se pričakuje, da bo računsko učinkovitejši od modela 2D. Podani so nekateri možni razlogi za to. Poleg tega so na več mestih predstavljene tudi primerjave za vodno gladino in hitrost in tako poudarjene razlike med različnimi modeli. Naše ugotovitve pomagajo pri izbiri ustreznega hidrodinamičnega modela za simulacije porušitve pregrad, pri čemer je treba poiskati pravo ravnovesje med natančnostjo rezultatov in stroški izračunaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo