315 KB27 KB200820252020Burger, HelenaErjavec, TatjanaKaran, KsenijaKostanjšek, LauraKrižnar, AgataRobida, TonjaVipavec, Brankaletnik:19številka:2str. 4-9ISSN:1580-9315COBISSID:45941763URN:URN:NBN:SI:doc-0NPXIW49slUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)aerobna vadbaamputacijarehabilitacijaspodnji udAerobni trening s pomočjo ročnega kolesa za bolnike po amputaciji spodnjega uda zaradi periferne arterijske bolezni| Aerobic training with hand wheel for patients with lower limb amputation due to peripheral artery disease|Izhodišče: V pilotni raziskavi smo želeli preveriti ustreznost protokola aerobne vadbe s pomočjo ročnega kolesa pri bolnikih po amputaciji spodnjega uda zaradi periferne arterijske bolezni (PAB). Zanimalo nas je, ali dodatna individualno predpisana 4-tedenska aerobna vadba izboljša telesno zmogljivost v večji meri kot standardni program bolnišnične rehabilitacije za bolnike po amputaciji. Ob povečanju aerobne zmogljivosti smo ob zaključku rehabilitacije pričakovali večjo vztrajnost in hitrost hoje s protezo. Metode: V raziskavo smo vključili 20 bolnikov, ki so bili prvič sprejeti na rehabilitacijo po amputaciji spodnjega uda v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča. Bolnike smo naključno uvrstili v vadbeno in kontrolno skupino. Obe skupini sta bili vključeni v redne programe rehabilitacije, v okviru katerih poteka tudi vadba s pomočjo ročnega kolesa. Bolniki v vadbeni skupini so trikrat tedensko, štiri tedne izvajali vadbo s pomočjo ročnega kolesa z intenziteto med 70 % in 80 % rezerve srčnega utripa, ki smo ga določili na podlagi obremenitvenega testiranja. V kontrolni skupini število vadb, čas trajanja in intenziteta vadbe niso bili določeni. Bolniki so vadili glede na subjektivni občutek trenutne zmogljivosti. Rezultati: Ob zaključku 4-tedenskega programa je bila v vadbeni skupini najvišja poraba kisika (VO2peak) pri obremenitvenem testiranju statistično značilno višja. Prehojena razdalja pri 6-minutnem testu je bila pomembno daljša le v vadbeni skupini bolnikov po podkolenski amputaciji. Vsi bolniki so 4-tedensko vadbo zmogli v celoti, brez zapletov. Zaključek: Glede na rezultate pilotne študije sklepamo, da bi individualno predpisan aerobni trening pri izbranih bolnikih lahko prispeval k večji telesni zmogljivosti in učinkovitejši hoji s protezo po amputaciji spodnjega uda zaradi PABTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča