327 KB28 KB200820252015Čižman Štaba, Uršaletnik:14str. 61-66številka:supl. 1ISSN:1580-9315COBISSID:2004073URN:URN:NBN:SI:doc-0F1CO0NVslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)blaga nezgodna možganska poškodbaBrain Injuriescognitive behavioral therapycognitive rehabilitationCognitive Therapykognitivna rehabilitacijakognitivna terapijakognitivna vedenjska terapijamild traumatic brain injurymožganske poškodbeneuropsychological assessmentNeuropsychologynevropsihologijanevropsihološka diagnostikaBlaga možganska poškodba - izziv za nevropsihologa| Mild traumatic brain injury - a challenge for neuropsychologists|Mild traumatic brain injury, also called concussion, constitutes a major part of all traumatic brain injuries. The consequences are evident in the physical, cognitive and other psycho-logical fields. Although the injury is considered as mild, it can have a significant impact on both the patient and his/her whole family and their quality of life. Due to the absence of objective clinical diagnostic methods, the injury is often overlooked. Neuropsychological treatment aids its identification and assessment of the degree of disability, as well as identi-fication of other factors that influence the outcome of recovery after mild traumatic brain injury. The paper highlights the role of neuropsychological treatment for the purpose of neuropsychological assessment and treatment of cognitive disorders, and the treatment of emotional and behavioral disorders using cognitive behavioral therapy. An important factor in the occurrence of prolonged symptoms of postconcussion syndrome are the so-called secondary gain motives. Malingering can be detected with appropriate psychological as-sessmentBlaga nezgodna možganska poškodba ali pretres možganov predstavlja večji del vseh nezgodnih možganskih poškodb. Posledice se kažejo na telesnem, spoznavnem in drugih duševnih področjih. Čeprav poškodba velja za blago, lahko pomembno vpliva tako na bolnika kot na vso družino in njihovo kakovost življenja. Zaradi odsotnosti objektivnih kliničnih diagnostičnih metod je pogosto prezrta. Nevropsihološka obravnava nam omogoča pomoč pri prepoznavi in oceni stopnje prizadetosti in tudi pri prepoznavi drugih dejavnikov, ki vplivajo na izid okrevanja. V prispevku je prikazana vloga nevropsihološke obravnave, predvsem namen nevropsihološke diagnostike za obravnavo kognitivnih motenj in obravnava čustvenih in vedenjskih motenj s pomočjo kognitivno-vedenjske terapije. Pomemben dejavnik podaljšanega pojavljanja simptomov pokomocijskega sindroma so tudi rentne tendence. Simulacijo simptomov lahko odkrijemo tudi z ustreznimi psihološkimi inštrumentiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča