447 KB40 KB194820252013Zupan Sosič, Alojzijaštevilka:3letnik:61str. 495-506ISSN:0350-6894COBISSID:53101154URN:URN:NBN:SI:doc-0CV5DJHQslSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revijaliterarna teorijaliterary theorynaratologijanarratologynarratorlogyteorija pripoveditheory of literaturetheory of narrativePostklasična teorija pripovedi|"Postclassical narratology" is the term for narratology of the last three decades. However, the name is suitable only for the nontraditional theory of narrative that shifted its research focus from prose to narrative through the polyvalent theory of narrative. Connecting various academic disciplines is the main reason for the flourishing of narratology in the 21st century, while various currents, methods, and directions divided narratology into classical and postclassical narratology at the turn of the 20th century. The most important representatives of postclassical narratology are: cultural, cognitive, rhetorical, and feminist narratology, and the narratology of genderidentityPostklasična teorija pripovedi je poimenovanje za naratologijo v zadnjih treh desetletjih - to poimenovanje pa si zasluži samo tista naratologija, ki je odstopila svoje tradicionalno poslanstvo polivalentni teoriji pripovedovanja in tako premestila svoj raziskovalni poudarek s proze na pripoved. Povezovalnost različnih znanstvenih področij je omogočila naratologiji razcvet v 21. stoletju, potem ko so različni pristopi, metode in smeri ob koncu prejšnjega stoletja delili naratologijo na klasično in postklasično. Med najpomembnejšimi predstavniki postklasične teorije pripovedi so: kulturna, kognitivna, retorična in feministična naratologija ter naratologija družbenih spolovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije