324 KB355 KB67 KB201320242024Zarli, Evaštevilka:1/2letnik:79str. 11-33, 93-94ISSN:0032-6976COBISSID_HOST:187712003URN:URN:NBN:SI:doc-06TAODBOslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikceliac diseaseceliakijacompulsory health insurancedavčne olajšavehealthcareobvezno zdravstveno zavarovanjepatients’ rightspravice bolnikovpravo socialne varnostiSloveniaSlovenijasocial assistancesocial security lawsocialne pomočitax reliefzdravstveno varstvoUmestitev pravic odraslih bolnikov s celiakijo v slovenski pravni red|All rights that Slovenian law grants to patients with coeliac disease are limited exclusively to children up to the age of 18, or 26 in the case of those in education. The current situation, wherein adult coeliac patients receive no assistance from the state or the insurance community due to their disease, constitutes a violation of their right to healthcare. To regulate this field, the article assesses comparative legal regimes, broadly divided into four groups: 1) social assistance supplements, 2) flat-rate benefits, 3) benefits in kind, and 4) tax relief. It then confronts the question of which regime would be most appropriate for application within Slovenian legal framework. Although, at a theoretical level, the option of flat-rate benefits seems particularly attractive, the author concludes that due to the challenges of integrating such benefits into any area of social security law, the most appropriate alternative is to provide benefits in the form of tax reliefVse pravice, ki v slovenskem pravnem redu pripadajo bolnikom s celiakijo, so omejene izključno na otroke do 18. oziroma v primeru šolanja do 26. leta starosti. Tako stanje, v katerem odrasli bolniki s celiakijo zaradi svoje bolezni s strani države ali zavarovalne skupnosti ne uživajo nikakršne pomoči, pomeni kršitev njihove pravice do zdravstvenega varstva. Z namenom ureditve tega področja, članek prek presoje primerjalnopravnih ureditev, ki so v grobem razdeljene v štiri skupine: 1. dodatek k socialni pomoči, 2. pavšalne dajatve, 3. dajatve v naravi in 4. davčne olajšave, obravnava vprašanje, katera od ureditev bi bila najprimernejša za slovenski pravni red. Čeprav se na teoretični ravni kot zelo privlačna nakazuje opcija pavšalnih dajatev, avtorica meni, da je zaradi nemožnosti umestitve takih dajatev v katerokoli od področij prava socialne varnosti najprimernejša možnost zagotavljanje pravic v obliki davčnih olajšavTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta