224 KB0 KB199020252021Brezigar, SaraVidau, Zairaštevilka:87str. 87-106ISSN:0354-0286DOI:10.36144/RiG87.dec21.87-106COBISSID:92111107URN:URN:NBN:SI:doc-06MLMVTHsl= Institute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)attitudes towards the Republic of SloveniaidentitetaidentityItalijaItalymladiodnos do Republike Slovenijeraba jezikaSlovenci v ItalijiSlovene speakersSlovenes in ItalyslovenščinayouthMladi govorci slovenskega jezika v Italiji in njihov odnos do Republike Slovenije|On the 30th anniversary of independence of the Republic of Slovenia, the article offers an insight into the basic social and cultural characteristics of the population of young speakers of Slovene in Italy. The authors attempt to define the role that young Slovene speakers in Friuli - Venezia Giulia can play in the common Slovene space and explore their attitudes towards the Republic of Slovenia on an emotional, symbolic and practical level. In doing so, they rely mainly on research conducted over the last fifteen years. They conclude that this population is not fully centred on preserving traditional cultural values and language: it is primarily a population with high human and intellectual potential, which is already an important player in cross-border and other forms of cooperation along the Slovene-Italian border and attaches greater value to multilingualism than to nationality, ethnicity and the development of the Slovene minority in ItalyOb 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije prispevek ponuja vpogled v temeljne družbene in kulturne značilnosti v Sloveniji manj poznane populacije mladih govorcev slovenskega jezika v Italiji. Avtorici poskušata opredeliti vlogo, ki jo lahko odigrajo mladi govorci slovenskega jezika v Furlaniji - Julijski krajini v skupnem slovenskem prostoru, in raziskujeta njihov odnos do Republike Slovenije na čustveni, simbolni in praktični ravni. Pri tem se pretežno opirata na podatke raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih petnajstih letih. Z njimi podkrepita domneve, da pri tej populaciji ne gre zgolj za vidik ohranjanja tradicionalnih kulturnih vrednot in jezika: gre predvsem za populacijo, ki predstavlja kadrovski in intelektualni potencial, ki je že zdaj pomemben akter čezmejnih in drugih oblik sodelovanja in pri kateri je vrednota večjezičnosti občutena kot pomembnejša v primerjavi z vrednotama narodnostne ali etnične pripadnosti in razvoja slovenske manjšine v ItalijiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja