3302 KB97 KB2026Komić Marn, Renataštevilka:1letnik:31str. 137-169DOI:10.3986/ahas.31.1.06ISSN:1408-0419COBISSID_HOST:290593283URN:URN:NBN:SI:doc-02WFNXQNenZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta SteletaActa historiae artis Slovenicaart collectingart partonagebiografijebiographyBřežany (Czech Republic)Břežany (Češka)Liechtenstein (plemiška rodbina)Schleswig-Holstein-Sonderburg-Wiesenburg (plemiška rodbina)umetnostno naročništvozbirateljstvoArt patronage, collecting, and dynastic memory in the House of Schleswig-Holstein-Sonderburg-Wiesenburg: new perspectives|This article examines the lives, art patronage, and collecting activities of Leopold, Duke of Schleswig-Holstein-Son-derburg-Wiesenburg, his wife Maria Elisabeth, née Princess of Liechtenstein, and their four daughters. Drawing on previously unexplored archival sources, it reassesses their importance as patrons of the arts and attempts to recon-struct the formation and transmission of the celebrated painting gallery at Frischau Manor. Contrary to the prevailing view, Maria Elisabeth probably did not inherit the gallery from father, Johann Adam Andreas of Liechtenstein. The available evidence instead identifies her first husband, Maximilian Jakob Moritz of Liechtenstein, as a key figure in its formation. The study also demonstrates how marriage, inheritance, estate management, and religious patronage distributed the family’s property and cultural legacy among several Central European princely houses. By bringing to light new evidence concerning the family’s genealogy, residences, marriages, and inheritances, the article also highlights the active role of aristocratic women in collecting, patronage, and the preservation of dynastic memory during the eighteenth centuryV članku avtorica obravnava življenje, umetnostno naročništvo in zbirateljske dejavnosti Leopolda, vojvode Schle-swig-Holstein-Sonderburg-Wiesenburga, njegove žene Marije Elizabete, rojene princese Liechtenstein, ter njunih štirih hčera. Na podlagi doslej neupoštevanih arhivskih virov na novo ovrednoti Leopoldovo vlogo umetnostnega naročnika, v novo perspektivo pa postavlja tudi nastanek in dedovanje slikarske galerije v dvorcu Frischau (Břežany). V nasprotju s prevladujočim mnenjem Mariji Elizabeti slavne zbirke slik verjetno ni zapustil njen oče Janez Adam knez Liechtenstein, temveč njen prvi mož Maksimilijan Jakob Moritz knez Liechtenstein. V članku je prikazano, kako sta se prek porok, dedovanja, upravljanja s posestmi in verskega pokroviteljstva družinsko premoženje in umetnostna zapuščina razdelila med več srednjeevropskih knežjih rodov. S predstavitvijo novih podatkov o družinski genealogiji, rezidencah, porokah in dedovanjih je poudarjena tudi aktivna vloga predstavnic visokega plemstva pri zbiranju, naročništvu in ohranjanju dinastičnega spomina v 18. stoletjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta