580 KB1 KB0 KB0 KB1904 05 01Cankar, Ivan (1876-1918)Kveder, Zofka1 pismoURN:URN:NBN:SI:img-VAV0WNRDslrokopisiCankar, Ivan (1876-1918)korespondencaKveder, ZofkapismaPismo Zofke Kveder Ivanu Cankarju|<div>15. bo moj god. Piši mi za vezilo dolgo pismo. Jaz strašno rada dobivam dolga pisma in lepa pisma. Sem Ti pripovedovala o Marti v Sarajevu, ki sem se zadnjič seznanila ž njo. Ona in njen mož mi pišeta krasne reči, čisto ne zaslužim. - Ti mi niti toliko ne pišeš, kolikor zaslužim. - Pomisli, moji lasje so danes strašno električni. Kadar jih češem, kar praska in zdaj sem jih pogladila v drugi smeri pa so se čisto svetili. Tudi to me veseli! - Danes se strašno neumna. - Zakaj si Ti žalosten. Take krasne stvari pišeš in toliko ljudi Te ima rado. Nekaj bi napisala - ali to ni lepo pismo. - Veš, to je škoda, da nisi Ti tukaj v Pragi. - Ti Slovenci, ki so tu so suhi, suhi, suhi! Prepiram se ž njimi o rusko-japonski vojski. - Torej, piši, če si dobil moje zadnje pismo, če mi prevedeš Heineja, piši mi, kar si mi obljubil ...</div><div><br></div><div>Moja mala spi. - Krasna je. Vlado je proč, jaz pojdem zdaj tudi proč okoli po dežju. Da piši tudi, če imaš mene rajši ali Vido? Veš, to ne dovolim!</div><div><br></div><div><br></div><div><br></div><div>Da, pošlji mi svojo fotografijo za moj god - enkrat si mi jo obljubil!</div><div><br></div>TEXTrokopisimanuscriptsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko