157 KB2 KB0 KB0 KB1899 10 22Anžič Klemenčič, IvankaKveder, Zofka1 pismoCOBISSID:164278531URN:URN:NBN:SI:img-IDNHRC74slrokopisiizobraževanjekorespondencaKveder, Zofkapismauredniško deložensko prijateljstvoPismo Zofke Kveder Ivanki Anžič Klemenčič|<div>Prečrkovano:</div><div><br></div><div>Draga! No, to je pa res lepo! Kar nič več mi ne pišeš! Toliko dela menda vendar nimaš! Ali si dobila poste manuskrit z pismom? In kaj je z „Slovenko“? Saj nič ne zvem, vse je tiho. – no vsaj, če se odpravi v Avstriji časniški (nečitljivo) bo tudi „Edinost“ lažje dihala se mi zdi. Je res? – Viktor se mi nič ne oglasi. Gabršček mi je pisal, da začne še le z l-ja čuvarjem plačevati tiste 12 gl zanj na mesec. – Tu je prav krasno. Bila sem že v večih predavanjih. To je nekaj, pravim ti! Človeka se mora že z silo nekaj prijeti. – Univerza je tu že jako stara. Prej je bil samostan bosonožcev. – Študentkinj največ Rusinj je cela armada. – Tam kjer stanujem so jako dobri ljubeznjivi ljudje, kjer obedujem so same gospodične. – Piši mi vendar kaj in kako je še v Ljubljani. Kako sta z (nečitljivo)? – In oni abiturijenti? Piši mi vendar kaj, duška! Ah, veš, da sem strašansko ljubosumna! – Oh ti! Dela imam prav v pravem besede pomenu čez glavo! – Toda z Bogom. Stotisoč poljubov in pozdravov od tvoje Zofke. Najlepši pozdrav Rakovčevim! – Na zdar i Bog! –</div>TEXTrokopisimanuscriptsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko