233 KB1 KB0 KB0 KB1899 10 22Kveder, ZofkaRakovec, Lojzika1 pismoCOBISSID:164278531URN:URN:NBN:SI:img-414CTK1AslrokopisidružabnostkorespondencaKveder, Zofkaosebna razmerjapismaPismo Zofke Kveder Lojziki Rakovec|<div>22./X. 99 </div> <div>Draga Lojzi! – Gotovo si zelo huda na me! – Oh, prosim Te prav lepo ne bodi preveč! Ko bi le vedela v kakih opravilih vedno tičim. Včasih se mi kar vse vrti v glavi. – Kako je z Viktorjem? – Upam, da so od doma poslali stanarino. Pisala sem jim ravno danes zopet. Dobršček začne z Novim letom, kakor mi je včeraj pisal. – Ali kaj mislite na me? Oh, jaz se Vas tolikrat spominjam! Kaj počno mama in Pepca? – No, le čakajte, kadar pridem zopet domov! Tako hitro ne bo in bicikla menda tudi ne bo a zato bomo še bolj veseli. Kaj ne Ti? – Sicer se pa v treh letih prikobacam lahko tudi do bicikla. – Kaj ne, saj nisi huda, in mama in drugi tudi ne? – Res sem pošteno uprežena, to mi znaš vrjeti. – Toda zdaj moram na predavanje in prostora tudi ni več, kakor za tisoč in sto poljubov Tebi, mami in vsem drugim! – </div> <div>Pepci še en ekstra poljub! - [nečitljivo] Naslov: Z. K. stud. [nečitljivo]. Bern, Willersti N. 41 b. II. n. – Veš lepo je pa vendar [nečitljivo] Mesto ima v nekom grabnu 23 živih medvedov, ker je mestni grb medved </div> <div>Pa še enkrat z Bogom in Bog Vas živi! – Saj nisi hud Lojz? Kaj ne, da ne? </div>TEXTrokopisimanuscriptsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko